RV modelarstvo v Sloveniji

RV modelarstvo: Zakaj smo tu in kam pluje naša strast?

Dobrodošli v še eni izdaji LiPo.si akademije. Običajno se tu posvečamo tehnikalijam, predstavitvam novosti, primerjav napetostih krivulj pod obremetvami, cikličnim testom in tem, kako iz vaših paketov iztisniti kar največ. A enkrat na leto si vzamemo trenutek za širšo sliko. Za tisto, kar poganja naše hobije, naše večerne ure v delavnicah in tisti neprecenljiv občutek, ko se model odlepi od tal. Govorimo o RV modelarstvu v Sloveniji – svetu, zaradi katerega smo sploh nastali! Pred vami je najdaljši prispevek in verjetno bo tako tudi ostalo.

Še več prispevek lahko poustvarjate tudi vi, modelarji (čisto na koncu so navodila).

Ozadje za pisanje tovrstnega prispevka

Z radijsko vodenim (RV) modelarstvom se aktivno ukvarjam vse od leta 1989. To danes pomeni že 37 let bogatih izkušenj, v katerih sem preizkusil skorajda vse tekmovalne discipline in tipe modelov ter skoraj do potankosti spoznal slovensko modelarsko sceno – dogajanja in modelarje. V tem času sem tako ali drugače pomagal precej začetnikom s takimi ali drugačnimi nasveti ter konkretno pomočjo.

V tem času se je spisalo ogromno uspešnih domačih modelarskih zgodb. Mnoge med njimi so danes že skoraj pozabljene, a si vsekakor zaslužijo, da jih znova omenimo. Še vedno ohranjam stik s številnimi posamezniki, ki ostajajo zvesti temu hobiju in so v njem dejavni še danes.

Ker v Sloveniji nimamo krovne modelarske zveze ali organizacije, je ta prispevek trenutno celo edini, ki ponuja celovit vpogled v aktualno dogajanje in stanje v modelarstvu pri nas.

Zavedam se, da je splošno zanimanje za RV modelarstvo trenutno precej manjše kot v zlati dobi pred 20 ali celo 30 leti. Kljub temu upam, da bo ta prispevek koga navdušil za prve korake v tem svetu. V ekipi LiPo.si smo z vsemi svojimi izkušnjami vedno na voljo in z veseljem priskočimo na pomoč vsakemu začetniku. Če se novinec ob tem pridruži še kateremu od lokalnih modelarskih klubov, ni prav nobenega razloga, da v našem čudovitem hobiju ne bi uspešno pozdravili še enega novega navdušenca. Še bolj ste lahko mladi veseli, če je na vaši osnovni šoli modelarski krožek. Apeliram na vse starše – podpirajte svoje otroke pri modelarski dejavnosti!

Lansko leto sem spisal prispevek, ki je požel kar nekaj interesa.

Tvoj nov hobi – RV avto modelarstvo?

Kultni "vintage" Tamiya model z dušo.

1 Comment

09
Maj

Kritike naših kupcev

Kdaj pa od vas dobimo tudi kakšno pohvalo 🙂

2 Comments

21
Apr

O ekipi LiPo.si

zgodba se začne davnega leta 1989...

31
Maj

Pomoč pri pisanju

Da bo prispevek bolj “začinjen” sem na pomoč poklical svojega virtualnega asistenta – škrata LiPo.slava. Uporaba AI mi pomaga pri pisanju, saj prihrani mnogo časa. Za “AI slop” pri fotkah se opravičujem, slike so namenjene predvsem popestritvi teksta in nič drugega. Mnoge bi od branja odvrnila sama količina napisanega. Vmes predstavljam samo nekatere bolj vidne modelarje. Seveda so tu mnogi drugi, ki bi bili vredni omembe. Lahko pa se predstavite na koncu v komentarjih in vas z veseljem kasneje dodam v popravke tega prispevka 🙂

Legenda o LiPo.slavu

starodavni varuh napetosti in mojster notranje upornosti

25
Jan

RV modelarstvo se je skozi desetletja razvilo v izjemno širok in tehnično poglobljen hobi. Če želimo zajeti čisto vse zvrsti in podzvrsti radijsko vodenih modelov, jih je najlažje razdeliti po mediju, v katerem se gibljejo in po namenu.

Tukaj je grob pregled vseh RV modelarskih zvrsti:

1. Zračni modeli (Aero / Zrakoplovi)

RV Letalstvo (Fixed-wing)

• Jadralna letala (Gliders / Sailplanes):

  • Termična jadralna letala (F3J, F5J – iskanje dviganj).

  • Pobočna jadralna letala (Slope soaring – letenje na pobočnem vzgorniku in dinamično jadranje – DS, najhitrejši RV modeli (rekord 2026 – 912,5 km/h!).

  • DLG / SAL (FAI F3K)  – metanje iz roke z zasukom.

• Motorna in akrobatska letala:

  • 3D akrobatska letala (Modeli z velikimi krmilnimi površinami za lebdenje in prevlečeno letenje).

  • F3A (Precizijsko akrobatsko letenje) (Zelo gladko in natančno letenje po vnaprej določenem programu).

  • Parkflyerji / Slowflyerji (Lahki modeli za letenje na majhnih površinah, pogosto iz deprona ali EPP).

  • Indoor (F3P) (Ultra lahki modeli za letenje v dvoranah).

• Makete (Scale & Giant Scale): Natančne replike pravih letal (Warbirds, civilna letala), pogosto ogromnih dimenzij (1:4, 1:3).

• Reaktivna letala (Jets):

  • EDF (Electric Ducted Fan) (Modeli gnani z visoko zmogljivimi puhali in tokovno najbolj sposobnimi Li-xx paketi).

  • Prave mikroturbine ( jet modeli na kerozin/jet A1/dizel).

RV Helikopterji

• 3D / Akrobatski (kolektivne glave / FB:): Ekstremno agilni modeli, kjer se spreminja korak krakov za letenje na hrbtu in brutalne manevre (od mikro velikosti 100mm do razreda 700mm+).

• Makete (Scale Helicopters): Helikopterji z mehaniko, skrito v natančno izdelanem trupu (npr. Bell, Apache), pogosto z večkrakimi rotorskimi glavami.

• Fiksni korak in koaksialni (Fixed Pitch / Coaxial): Namenjeni predvsem začetnikom za učenje osnov orientacije.

Droni in multirotorji (meja z modelarstvom se tu briše oziroma je ni več)

• FPV Freestyle: Akrobatsko letenje z video očali, osredotočeno na trike, fluidnost in “proximity” letenje skozi ovire. Lahko so samogradnje, ki zahtevajo tudi deloma modelarske prijeme; večinoma pa danes že narejeni letalniki, ki imajo le toliko veze z modelarstvom kolikor je osnovnih nastavitev v  komandi.

• FPV Racing: Tekmovalno letenje po začrtani progi skozi vratca, kjer šteje čim manjša teža in maksimalni potisk.

• Cinematic / Long Range FPV: Optimizirani za nošenje HD kamer (npr. Cinewhoops) ali opremljeni z večjimi paketi za dolge polete in raziskovanje.

• Komercialni in snemalni droni: Sistemi (kot npr. DJI) z GPS stabilizacijo za zračno fotografijo in fotogrametrijo (ni več modelarstvo!)

Posebni zračni modeli

• Zračne ladje in blimpi: Počasni modeli, polnjeni s helijem, vodeni z majhnimi vektoriranimi motorji (pogosto za dvorane).

• Jadralna padala (RC Paragliders): Gondola z motorjem in pravim platnenim padalom.

• Ornitopterji: Modeli, ki letijo z mahanjem kril (kot ptice ali žuželke).

2. Kopenski modeli (Surface / avtomobilizem in mehanizacija)

Cestni avtomobili (On-Road)

• Touring Cars (TC): Zelo hitri in tehnično izpopolnjeni modeli (običajno 1:10m ali large scale 1:5), pogosto voženi na tepihih ali urejenem asfaltu.

• Pan Cars & Formule (F1): Modeli (1:12 ali 1:10) s togo zadnjo premo (direct drive) za maksimalno hitrost na gladkih podlagah.

• M-Chassis: Manjši (Mini) modeli z realističnimi karoserijami in prednjim ali zadnjim pogonom.

• RC Drift: Modeli z zadnjim pogonom (RWD) in posebnimi žiroskopi ter trdimi gumami za nadzorovano drsenje skozi ovinke.

• Drag Racing (tudi “No Prep RC”): Pospeševanje na kratki ravni razdalji (132ft v merilu), kjer se ogromni tokovi iz akumulatorja v nekaj sekundah prenesejo na podlago.

Terenski avtomobili (Off-Road)

• Buggy (1:10 in 1:8): Klasični tekmovalni terenci, prilagojeni za skoke in hitre zemeljske/AstroTurf proge (2WD ali 4WD).

• Truggy: Hibrid med buggyjem in monster truckom (širši kolotek, večje gume).

• Short Course Trucks (SCT): Modeli, ki posnemajo prave “Baja” dirkalnike z zaprtimi kolesi in realističnim nagibanjem v zavojih.

• Monster Trucks: Bash modeli z ogromnimi kolesi in masivnim vzmetenjem za skoke in neurejene terene.

Plezalci in terenska maketarstva (Trail & Rock Crawling)

• Scale Crawlers: Terenci z izjemno detajliranimi karoserijami (pogosto trdimi), vitli in lučmi, namenjeni počasnemu premagovanju gozdnih poti in ovir.

• Competition Crawlers (MOA – Motor On Axle): Čisti namenski plezalci brez realističnega videza, kjer vsako os poganja svoj motor za premagovanje ekstremnih skal.

• Rock Bouncers: Hitri plezalci z jeklenimi kletkami in ogromno moči za brutalno “napadanje” strmin.

Delovni stroji in tovorna vozila

• RC Tovornjaki (Trucks): Makete vlacilcev (pogosto Tamiya 1:14) z delujočimi menjalniki, zvočnimi moduli in prikolicami.

• Gradbena in kmetijska mehanizacija: Bagri, nakladači, traktorji in demperji. Najboljši so v celoti kovinski in uporabljajo pravo miniaturno hidravliko!

• Tanki in vojaška vozila: Opremljeni s kovinskimi gosenicami, zvočnimi moduli in infrardečimi (ali celo airsoft) bojnimi sistemi.

Posebna kopenska vozila

• RC motocikli: Dvokolesniki, ki za stabilizacijo uporabljajo elektronske ali mehanske žiroskope v kolesih.

• Plovila na zračni blazini (hovercrafti): Modeli, ki s pomočjo ventilatorja ustvarijo zračno blazino in lahko drsijo po vodi, travi in asfaltu.

3. Vodni modeli (Marine / Plovila)

Hitrostni in dirkalni čolni

• Monohull (V-trup): Klasični dirkalni čolni za nemirne vode (razredi ECO, Mono).

• Katamarani in Hidroplani: Čolni za gladke vode, ki pri visokih hitrostih dejansko “letijo” na zračni blazini med plovci in dosegajo ekstremne hitrosti.

• ECO tip čolnov (NAVIGA) s podvodnim pogonom.

• FSR / IMBRA (Dirke z motorji z notranjim izgorevanjem): Vzdržljivostne dirke hitrostnih čolnov.

• SAW (Straightaway) – hitrostne preizkušnje (vožnja 100m v obe smeri).

Makete ladij (Scale Boats)

• Delovne in vojaške ladje: Vlačilci (Tugs – pogosto močno obteženi z velikimi svinčenimi akumulatorji za stabilnost), bojne ladje, trajekti.

• Jadrnice (RC Sailboats): Modelar krmili le smer in zategnjenost jader (razredi RG65, IOM – International One Metre, itd).

Podvodni modeli

• RC podmornice: Zelo zahtevna veja, kjer modeli uporabljajo prave balastne tanke (na črpalke ali stisnjen plin) za statično in dinamično potapljanje.

  ---

  RV modelarstvo ni le golo upravljanje modelov, temveč prava multidisciplinarna tehnična panoga, ki združuje ogromno področij. Z razvojem tehnologije so se z modelarstvom tesno prepletle naslednje panoge:

1. Proizvodne tehnologije in obdelava materialov

• 3D Tisk (Aditivna proizvodnja): Nepogrešljiva panoga za hitro prototipiranje in izdelavo po meri prilagojenih strukturnih komponent ter orodij za modelarske projekte. Zahteva dobro poznavanje programske opreme (slicerjev) za nastavljanje parametrov rezanja in reševanje težav z vihanjem podpore pri določenih temperaturah tiskanja.

• Kompozitni materiali: Uporaba in obdelava ogljikovih vlaken (karbona), kevlarja in steklenih vlaken. To področje je ključno za izdelavo izjemno lahkih, a togih šasij, trupov in rotorskih krakov.

• CNC strojna obdelava: Računalniško vodeno rezkanje in struženje aluminija, titana in drugih kovin za visoko obremenjene mehanske dele in nadgradnje.

2. Elektrotehnika in energetika

• Baterijski inženiring: Zelo poglobljeno področje, ki obsega sestavljanje, testiranje in vzdrževanje litijevih kemij. Vključuje meritve notranje upornosti celic, analizo padcev napetosti pod ekstremnimi tokovnimi obremenitvami (napetostni “sag”) in meritve termičnih posedanj. S tem se večinoma ukvarjamo pri LiPo.si 

• Močnostna elektronika: Načrtovanje in prilagajanje brezkrtačnih motorjev ter programiranje elektronskih regulatorjev hitrosti (ESC), ki morajo prenesti ogromne tokove znotraj milisekund.

3. Programiranje in telekomunikacije

• Programiranje oddajnikov in mikrokrmilnikov: Kompleksno nastavljanje odprtokodnih radijskih sistemov (kot je npr. EdgeTX). To zahteva logično razmišljanje pri programiranju varnostnih stikal za oborožitev (arming), nastavljanju proporcionalnih časovnikov letenja in prilagajanju telemetrijskih gradnikov na zaslonih.

• Radijske komunikacije (RF): Razumevanje širjenja radijskih valov, optimizacija antenskih sistemov ter konfiguracija protokolov za nizko latenco in dolgim dosegom za zanesljiv prenos krmilnih signalov in videa.

4. Aerodinamika in precizna mehanika

• Aerodinamika in dinamika fluidov: Optimizacija zračnega upora in izračuni potiska pri propelerjih. To je še posebej pomembno pri visokozmogljivih reaktivnih modelih z elektro pogoni (EDF) in pri zasnovi asimetričnih profilov kril in propelerjev.

• Kinematika in mehanika podvozja: Fino nastavljanje geometrije (stekanje, nagib, zatur) in vzmetenja. Pri projektih optimizacije teže in zmogljivosti – na primer pri manjših potovalnih šasijah za dvoranske preproge – vsak milimeter in vsak gram vpliva na prenos teže in trakcijo.

5. Digitalna kreacija, širjenje znanja na spletu

• • Ustvarjanje digitalnih in tehničnih vsebin: Širjenje znanja, pisanja člankov in reportaž za večji doseg izven omejenih modelarskih skupnosti.

  • Multimedija: Montaža videa (npr. dinamični FPV posnetki), oblikovanje grafičnih elementov in priprava skript za avdio in video produkcijo.

Kaj dela RV modelarstvo še vedno zanimivo v današnjem času?

Če vprašate povprečnega mimoidočega, bo morda zamahnil z roko in rekel, da so v dobi pametnih telefonov, navidezne resničnosti in umetne inteligence “avtomobilčki in aviončki na daljinca” stvar preteklosti. Ampak mojstri, mi vemo nekaj, česar oni ne.

Pa vendar je v svetovnem merilu RV modelarstvo bolj živo, bolj divje in bolj tehnološko napredno kot kadarkoli prej! Zakaj natančno?

• Pobeg iz digitalnega zapora v surovo fiziko: Danes smo vsi priklenjeni na ekrane in virtualne svetove, kjer ob napaki preprosto klikneš “Restart”. RV modelarstvo pa je surova fizika! Ko na dvorišču obrneš mikro  helikopter na hrbet ali ko na hribu preganjaš čistokrvnega karbonskega jadralca in si “vladar neba”, si v trenutku “tukaj in zdaj”. Noben simulator ti ne da tistega pospešenega utripa, ko se tvoj model z veliko hitrostjo približuje tlom. Ko tu narediš napako, boli … ampak “eat, fly, crash, sleep, repair, repeat.“.

• Tehnologija, ki trga gate: Včasih smo bili veseli, če je povezava zdržala do konca travnika. Danes? V rokah držimo cenovno ugodne RV naprave, in se poigravamo z nastavitvami strojne opreme in prilagoditvami do zadnjega milimetra. V modelih imamo telemetrijo v živo in vgrajujemo 14S pogonske pakete, ki iz sistema iztisnejo goro kW. Smo inženirji, programerji in piloti v eni osebi!

• Adrenalin na polnem plinu: Kje drugje lahko povsem legalno in brez pilotske licence vzameš modificiranega EDF jeta ga preženeš preko 300 km/h ali več? Občutek, ko tistih nekaj kilogramov materiala in surove moči zareže skozi zrak… ali in slišiš odmev propelerja in motorja.. je neprecenljivo

• Ročne spretnosti: Svet je postal “plug & play”, vse dobimo na pladnju. V modelarstvu pa je še vedno prostor za tiste, ki znajo zavihati rokave. Od kompleksne izdelave RV maket, kjer se časi štejejo v stotinah ur, izdelave kalupa modela pa vse do airbrushanja divjih večbarvnih poslikav na karoserije za dirkanje tepihu. Ustvariti nekaj s svojimi rokami in to spraviti v zrak ali na pisto – ta ponos preprosto ne zastara. Danes najhitreje zamirjajoča dejavnost, saj kaj dlje od tipkanja marsikateri otroci ne pridejo. So seveda športne dejavnosti, ampak tudi tehnika je tista, ki je včasih dala mnogo inženirjev, ki pa jih danes primanjkuje.

• Mešanje tehnologij: Če ste pred leti potrebovali poseben nosilec za akumulator ali specifičen del za vaš model, ste bili obsojeni na ure ročnega rezanja materiala ali čakanje na pošiljko iz tujine. Danes? Danes si želen del preprosto “3D natisnete”.
  Še več, natisnete kar celotne modele avtomobilov, čolnov ali letal! Opcij je nešteto!

V letu 2026 nismo samo vozniki in piloti; smo zadnji varuhi pravega tehničnega hobija, kjer se elektrika, aerodinamika in mehanika srečajo v popolni harmoniji. Zato je naš hobi zanimiv in bo ostal aktualen še naprej!

Mojstri, preden se pritožimo nad tem, da se nam je na novem telemetrijskem zaslonu izpisal napačen podatek za napetost, se moramo usesti, globoko vdihniti in se spomniti, skozi kakšen pekel so šli pionirji tega hobija. Če danes letimo, včasih so garali!

1980 – 1990: Časi iznajdljivosti, švercanja in vonja po ricinusu in nitru

Pred osamosvojitvijo je bil čas absolutni paradoks. Časa za ustvarjanje in rezljanje balse je bilo na pretek, denarja pa malo – dostop do tehnike pa je bil težji kot priti do zlatega grala. Biti modelar v osemdesetih je pomenilo biti pol inženir, pol pa tihotapec, saj so se najboljši kosi opreme v prtljažnikih fičkov in stoenk švercali iz Avstrije ali Italije.

Da sploh ne govorimo o cenah! V tistih časih je vrhunska RV naprava (recimo kakšna legendarna graupnerca) stala več mesečnih plač. Za ceno ene poštene komande bi takrat skoraj kupili rabljen avto! Danes? Za delček ene same minimalne plače dobimo odprtokodne zverine z barvnimi ekrani in gimbli na hall senzorjih, ki zmorejo stokrat več.

Zanesljivost je bila takrat loterija. Prevladovali so smrdljivi, a romantični nitro/metanol pogoni, ki so bili vedno polni ricinusovega olja in muhasti za nastavitev. Elektrika? V povojih in na ravni slabe šale. Težki NiCd paketi so imeli kapaciteto, ki bi danes komaj premaknila en močnejši servo, polnili pa so se na “zidnih” polnilnikih celo noč. Informacij ni bilo na Googlu – sveto pismo so bile tuje revije (nemške in angleške) in klubski sestanki, kjer so se skrivnosti prenašale iz ust do ust. Zato pa so bila tekmovanja pravi spektakel! To ni bil le hobi, to je bil dogodek za celo vas in mimoidoče publiko, ki je z odprtimi usti gledala, kako takšni modeli dejansko letijo.

1990 – 2000: Tranzicija, kristali in “glitchi”

V devetdesetih so se meje odprle, dostop je bil lažji, cene so se malenkost umirile, a tehnologija je še vedno zahtevala železne živce. To je bila era dolgih, teleskopskih anten na oddajnikih, s katerimi si zlahka komu iztaknil oko. Največji sovražnik modelarja niso bila drevesa, ampak sosednji modelar na hribu. “Kdo ima kvarc kanal 63?!” je bil najbolj stresen stavek na pisti. Če je nekdo po pomoti prižgal komando na tvoji frekvenci, je tvoj skrbno grajen model v sekundi postal nevodljiv izstrelek. Elektromotorji so bili še vedno krtačni, so se iskrili in radi pregreli, a počasi so na sceno prihajali prvi zmogljivejši NiMH paketi, ki so obljubljali minuto ali dve letenja več.

2000 – 2010: Revolucija brez krtačk in litijeva loterija

Prelomno desetletje!

Krtačke so šle v pokoj, na sceno so udarili brezkrtačni motorji, ki so prinesli surovo moč, ki je zlahka pometla z nitro motorji. In potem so prišli oni… prvi litijevi akumulatorji. Močni, lahki, a hkrati nepredvidljivi kot jezen zmaj. Takrat še nismo imeli pametnih polnilnikov z balanserji, zato je bilo polnjenje prve generacije LiPo celic zelo blizu razminiranju. Če si narobe nastavil tok, se je paket napihnil kot balon in pogosto končal v plamenih. Hkrati se je zgodil sveti gral zanesljivosti: prehod na 2.4GHz tehnologijo. Kvarci so romali v smeti, dolge antene so izginile, povezave pa so (večinoma) postale nezlomljive.

2010 – 2020: Doba izobilja, “instant modelarstva” in začetki youtube vplivnežev

Če so včasih gradili modele celo zimo, je to desetletje prineslo eksplozijo PNP in BNF (Plug and Play / Bind and Fly) modelov iz pene (EPO). Modelarstvo se je iz garaž preselilo na splet. Kupil si model v škatli, ga v eni uri sestavil, notri vrgel zanesljiv akumulator in šel letet. Vse je postalo dostopno, pametno in povezano. Polnilniki so postali računalniki z barvnimi ekrani, regulatorji so se začeli programirati, komande pa so začele govoriti in pošiljati telemetrijo nazaj. Problem ni bil več, kako nekaj spraviti v zrak, temveč kam v stanovanju pospraviti floto dvajsetih modelov, ki si jih na razprodaji kliknil s Kitajske!

Danes imamo luksuz, a vsak pravi modelar ve, da brez tistih garaških začetkov, polnih polomljene balse in vonja po metanolu, scena nikoli ne bi bila to, kar je danes. Kapo dol pred pionirji!

Zmaga Nejca Oražma na tekmi One Race One Champion!

V nedeljo, 21. 9., sem se udeležil dirke One Race One Champion, ki je potekala...

23
Sep

Zmaga Nejca Oražma na 5. tekmi SORS 2025

V nedeljo 7.9. sem se v vlogi organizatorja in tekmovalca udeležil 5.SORS dirke, ki je...

09
Sep

One Race one champion – zmaga Nejca Oražma!

Na tekmi pod organizacijo modelarskega kluba RC-DC zopet slavi Nejc Oražem!

03
Jul

Druženje in izmenjava izkušenj: Srčni utrip slovenske modelarske scene

Čeprav se velik del modelarstva, od načrtovanja, izdelave modelov do spajkanja, odvija večinoma v tišini domače delavnice, se prava vrednost hobija pokaže šele, ko stopimo na plano. Modelarstvo namreč nikoli ni bilo in ne sme postati zgolj osamljeno upravljanje stroja. Nekoč so imeli klubi svoje delavnice, ki niso služili samo izdelavi (večjih) modelov, ampak so bili odlična odskočna deska za uvajanje mladine v naš hobi.

Klubska srečanja, mitingi in tekmovanja so tisti pravi motorji, ki ženejo naš hobi naprej – tako v tehničnem kot v čisto človeškem smislu.

Mitingi in klubska srečanja: Valilnica novih idej Na lokalni pisti, ob jezeru ali na avtomobilski stezi se zgodi tisti najpomembnejši prenos znanja, ki ga ne zmore nadomestiti noben forum ali video na spletu. Ko v živo vidite, kako je nekdo mojstrsko rešil problem, ki ga samo tudi s pomočjo Youtube niste znali zaobiti, kako inovativno je v ozek trup zložil pogonski paket ali kakšno rešitev je s pomočjo 3D tiska uporabil za močnejše podvozje, dobite zagon za lastne dodelave in projekte.

Takšna neformalna izmenjava izkušenj preprečuje, da bi vsak posameznik na novo odkrival toplo vodo. Starejši in izkušenejši modelarji z veseljem delimo svoje dolgoletne trike glede modelarjenja, mlajši pa v skupnost pogosto prinesejo svež veter na področju programiranja sodobnih oddajnikov in uporabe novih tehnologij.

Tekmovanja: Laboratorij tehničnega napredka Tekmovanja – naj gre za lokalno tekmo z RC avtomobili v dvorani, FPV dirko z droni ali pa državno prvenstvo v klasičnih letalskih kategorijah – so ključni pospeševalnik tehničnega napredka. V tekmovalnih boksih (»pit lane«) se modeli priganjajo do skrajnih meja, šibke točke in napake v zasnovi pa so neusmiljeno hitro vidne.

Prav tukaj se rojevajo inovacije. Želja po stotinki sekunde hitrejšem času na krog ali boljšem izkoristku energije sili tekmovalce v iskanje boljših aerodinamičnih rešitev, optimizacijo pogonskih sklopov in zmanjševanje teže. Tudi če osebno niste tekmovalni tip, je obisk takšnega dogodka neprecenljiv, saj se tekmovalne inovacije (od trpežnejših materialov do zmogljivejše elektronike) sčasoma vedno preselijo v splošno, ljubiteljsko sfero.

Družabna plat: Vezi, ki ostanejo Na koncu dneva pa ne smemo pozabiti na najpomembnejši element – ljudi. Skupno reševanje modela, ki je obtičal visoko na drevesu, smeh ob neuspelih manevrih, peka na žaru ob zaključku sezone in dolge debate o tem, katera znamka opreme bo prevladovala v prihodnje. Te socialne vezi so lepilo, ki skupnost drži skupaj. V dobi digitalne odtujenosti je pravo, fizično druženje somišljenikov tisto, kar modelarstvu daje dušo in poskrbi, da v njem z veseljem vztrajamo desetletja.

Po vseh teh letih v tekmovalnem modelarstvu sem opazil zanimiv fenomen, ki bi mu lahko rekli kar »značilen slovenski pojav« – nenehno valovanje priljubljenosti posameznih tekmovalnih disciplin.

Zelo redke so namreč kategorije, v katerih število tekmovalcev ne niha, temveč ostaja stabilno. V našem merilu to pomeni zbrati okoli 30 aktivnih tekmovalcev na posamezno tekmo, kar danes uspeva predvsem kategorijama Combat modelov ter Offroad modelov v merilu 1:8.

Vse ostale discipline beležijo na tekmah občutno manjšo udeležbo, nekatere nekoč priljubljene kategorije pa so danes na žalost povsem “izumrle”. Razlogi za takšno stanje so večplastni; deloma gre seveda za splošen upad zanimanja, vse prevečkrat pa so glavni razlog za propad posameznih disciplin tipične slovenske razprtije, stalno spreminjajoči se pravilniki ali pa nerešeni prostorski problemi s progami in letališči. Krivim tudi odsotnost krovne modelarske zveze. Tako večino dela ostaja na plečih zanesnjakov, ki skušajo modelarstvo spet spravit v pogon…pri tem pa so bolj ali manj uspešni. 

Informacije so povsod – a katera je prava? Kako ločiti zrnje od plevela?

V današnjem času nas vsak dan preplavi morje informacij. Če v Google vpišete »kateri akumulator je najboljši za moj RV model?«, boste v sekundi dobili milijon rezultatov. YouTube je poln bleščečih videoposnetkov, forumi gorijo od debat, družbena omrežja pa so polna ljudi, ki vedo vse o vsem.

A tu se pojavi ključni problem: komu zaupati?

Vplivnež ali izkušen mojster?

Na eni strani imamo »vplivneže«, ki se pojavljajo povsod. Njihovi videoposnetki so vrhunsko zmontirani, barve so nasičene, njihov navdušen ton glasu vas prepriča, da je prav ta izdelek – ki so ga pravkar dobili zastonj – odgovor na vse vaše težave. Na drugi strani pa imamo tiste modelarje z več desetletnimi izkušnjami, ki morda nimajo 4K kamere in tisočih sledilcev, imajo pa na tisoče ur v zraku, v delavnici in – kar je najbolj pomembno – na lastni koži preizkušenih napak.

Pri LiPo.si smo se odločili za tretjo pot. Ne želimo biti vaši vplivneži. Želimo biti vaši tehnični partnerji.

Resnice, ki jih vplivneži ne povedo

V naši akademiji se ne bojimo iti v podrobnosti, ki jih večina spregleda. Medtem ko vplivnež v videu pokaže, kako model leti, mi v akademiji razložimo, zakaj se akumulator po pristanku pregreje. Razložimo, zakaj notranja upornost (IR) vašega paketa vpliva na napetostni padec pri polnem plinu in kako dolžina kablov med regulatorjem in akumulatorjem dejansko vpliva na življenjsko dobo elektronike.

To so tehnične resnice, ki so »dolgočasne« za splošno publiko, a za vas, ki želite, da vaš model leti zanesljivo in zmogljivo, pomeni, ali boste v RV modelarstvu uživali in se veselili ali pa bo mogoče model strmoglavil in boste izgubili zanimanje.

Zakaj nam lahko verjamete?

Naša kredibilnost ne izvira iz števila všečkov, ampak iz neposrednih izkušenj:

• Testirali smo vse: Pri LiPo.si nismo le prodajalci. Preizkusili smo ogromno številom takih in drugačnih modelov. Predvsem pa preizkusimo skoraj večino paketov, ki jih prodajamo. Vemo, kateri paket akumulatorjev zdrži 200 ciklov in kateri »popusti« po desetih.

• Kritičnost namesto slepega oglaševanja: Ne bomo vam prodali nečesa samo zato, ker je v trendu. Če menimo, da neka konfiguracija ne bo delovala ali da je za vaš specifičen model škodljiva, vam bomo to povedali naravnost. Naš cilj ni hitra prodaja, ampak vaše dolgoročno zadovoljstvo.

• Razumevanje slovenske scene: Poznamo omejitve naših letališč, specifične potrebe slovenskih modelarjev in lokalni trg. Ko vas usmerjamo, to počnemo z mislijo na to, kar dejansko potrebujete – ne glede na to, ali ste začetnik z električnim jadralcem ali tekmovalec v FPV disciplinah.

Bodite kritični in sprašujte

Ko naslednjič naletite na nasvet na spletu, se vprašajte: Ali ta oseba dejansko razume, kaj se dogaja znotraj celice, ali samo ponavlja tisto, kar piše v marketinški brošuri?

Pri nas so vrata (in elektronski predal) vedno odprta. Če ste v dilemi glede izbire, če vas zanima, zakaj vaš akumulator ne daje pričakovane moči, ali če iščete iskreno mnenje o opremi, nas vprašajte. V LiPo.si akademiji ne ponujamo le produktov; ponujamo znanje, ki smo ga z leti preizkušanja, merjenja in tudi kakšnega »pokanja« na testni mizi, pridobili za vas.

Vaša izkušnja je tista, ki šteje. Mi smo tu, da poskrbimo, da bo ta izkušnja čim boljša.

Kje in kaj se dogaja danes?

Slovenska RV scena danes živi na dveh vzporednih ravneh — na terenu in na spletu.

Na terenu gre za mrežo lokalnih klubov, ki organizirajo redna srečanja, treninge in tekmovanja: od avtomodelarskih dirk na urejenih stezah do letalskih mitingov in dogodkov na travnatih vzletiščih. Člani klubov nekje sodelujejo tudi s šolami, kjer organizirajo modelarske krožke.

Vsako leto predstavlja miting v lescah 15. avgusta vrhunec modelarske sezone. Za mnoge modelarje, pa je to le velik šov. Vsekakor pa se organizatorji –  modelarji ALC LESCE  trudijo da bi povezali v tem dnevu čimveč modelarskih zvrsti. 

RV raketoplani (avtor Kristjan C.) 

Zametki segajo v 19. stoletje, ko so se pojavili prvi koncepti raketnih letal (npr. sovjetski RP-318, nemški Saengerjev raketoplan, mornariški častnik Miroslav Štumberger s svojim raketoplanom in Zlatko Bisail z modeli raketoplanov na raketni pogon, ki je so uspešno poleteli, njegov RFM 3 je imel na krovu dve beli miški ). Pravi razvoj tekmovalnih modelov pa se je začel v šestdesetih letih:

• 1966: Prvo uradno tekmovanje v vesoljskem modelarstvu pod okriljem FAI v Dubnicky Maju (Češkoslovaška). Takrat so se pomerili modeli s padalom, trakom in jadralni modeli z raketnim pogonom (Boost Glider).
• 1968: Prelomni trenutek – Bernard Biales (ZDA) je prvi preizkusil radijsko voden raketni jadralni model, pri čemer je ohišje motorja ostalo v modelu skozi ves polet.
• 1979: Na 4. svetovnem prvenstvu (WSMC) v ZDA so prvič preizkusili poskusni razred S8E – RC Rocket Glider Duration, kar je postavilo temelje za današnja tekmovanja.
• 1990: Bogdan Makuc osvoji 3. mesto na 8. svetovnem prvenstvu raketnih modelarjev v kategoriji S8E.

• Slovenci smo kljub majhnosti bili leta v samem vrhu tekmovanj svetovnih pokalov, evropskih in svetovnih prvenstev. Leta 2009 2. mesto Mitje Žgajnerja na evropskem prvenstvu v kategoriji S8D, let 2013 3. mesto ekipno v kategoriji S8E/p na evropskem prvenstvu.

  
  

 Pravila in tekmovanja (razred S8)

Danes radijsko vodene raketne jadralne modele ureja Mednarodna letalska zveza (FAI) v Športnem kodeksu, 4. poglavje, zvezek S (Vesoljski modeli). Tekmujejo v razredu S8 (Rocket Glider Duration):

• Kategorije: Glede na moč motorja (impulz) se delijo na podrazrede (npr. S8D, S8E/P (sedaj S8P) ), kjer so natančno določene omejitve teže in dimenzij.
• Potek: Model izstrelijo navpično s trdinskim raketnim motorjem. Po izgorevanju pilot prek radijske zveze jadra in išče vzgonske zračne tokove za čim daljši polet.
• Točkovanje (npr. za S8P):
  • Čas: Šteje se trajanje poleta do največ 360 sekund (6 minut).
  • Kazen: Vsaka sekunda prekoračitve prinaša odbitek točk, prav tako prezgodnji pristanek
  • Pristanek: Pristaja se v radiju 10m, kjer se točkuje pristanek tako kot pri recimo F5J modelih. Maksimalno število točk je 100 in se za 1 točko zmanjša na vsakih 10cm od središča kroga za pristanek.
  • Točkovanje: Seštevek trajanja leta in točk za pristanek da končni rezultat, ki je izražen v točkah. Ker je ponavadi več tekmovalcev, se le ti razdelijo v skupine in da bi bilo za vse pravično, se za vsaki let tekmovalci pomešajo v nove skupine. Najboljši iz vsake skupine dobi 1000 točk, medtem, ko ostali dobijo procentualni del točk, glede na njihov seštevek točk in točk najboljšega v njegovi skupini.  Tekmuje se v treh turnusih in najboljših 6 se pomeri v finalnem letu. Zmagovalec je tisti z največ točkami.

Čolnarski tekmovalni del v elektro kategorijah je v Sloveniji popolnoma zamrl!

Po izjemnih uspehih modelarjev v NAVIGA M kategorijah s serijami svetovnih in evropskih prvakov in podprvakov v letih med 1995 in 2008 ter seriji uspehov Mihe Holca, Jara Kremserja (tudi v SAW), Urbana Poljšaka in še mnogih drugih, je slovenska tekmovalna scena  popolnoma “izumrla”.

SP 2008 v Varšavi – zadnje slovenski naslov svetovnega prvaka  – Jaro Kremser (najvišji). Miha Holc z zmago v kategoriji Hydro 3 (neuradni SP) in tudi Team Petek. (vir fotografije). 

Zadnja dva aktivni tekmovalca na tujih tekmah sta občasno Jaro Kremser in Mitja Jerič  Poudarjam, pri nas tekem z elektro modeli ni več!

Jaro Kremser poroča po tekmi v Margionari 2025

... ko imaš nekaj smole, vendar vseeno brez treninga in 18 let starim modelom dosežeš...

16
Apr

Zmaga na tekmi v Margionari!

Z Gens Ace Bashing 5000mAh do zmage!

15
Apr

Nekaj se dogaja pri jadrnicah in pri modelarjih v Velenju.

Klik na spodnjo sliko vas popelje na FB stran modelarjev v Velenju, ki so edini aktivni pri tekmovalnih čolnoh v Sloveniji – na motorje z notranjim izgorevanjem:

Kako začeti — in kje poiskati resnično, ne le spletno pomoč

Splet je odličen za brskanje po modelih, cenah in videih, a za začetnika je največja težava prav to: prehitro se navduši nad velikimi, hitrimi in dragimi modeli, za katere še nima znanja. To sicer izpostavljajo tudi na Letalski zvezi Slovenije, ki v svojih vodičih za začetnike jasno svetuje, naj se novinec najprej loti enostavnejših in cenejših modelov, preden vloži denar v zahtevnejše akrobatske ali jet modele.

Realna, “z rokami” pomoč je v Sloveniji na voljo predvsem na treh mestih:

• V klubu, kjer izkušeni modelarji (mentorji) novinca naučijo osnov — od gradnje in vzdrževanja modela do varnega, nadzorovanega prvega leta ali prve vožnje. Pri letalskih modelih to pogosto poteka prek t. i. buddy povezave dveh oddajnikov, kjer inštruktor kadarkoli lahko prevzame nadzor.
  
• Na taborih in delavnicah za mlade, ki jih organizirajo posamezna modelarska društva (npr. poletni tabori “ŠTRK” pomurskih modelarjev) ali šolski modelarski krožki, ki jih LZS finančno podpira v okviru projektov krepitve tehniških veščin. ZOTK tudi organizira poletne tabore, ki jih podpiramo tudi pri LiPo.si.
• Pri LiPo.si – vse kar se tiče pogonskih paketov in polnilne tehnike

Za pravi začetek torej ni najbolj smiselno kupiti prvi model na spletu, temveč najprej poiskati najbližji klub ali vzletišče in se udeležiti enega od rednih srečanj — večina klubov novince rada sprejme in jim omogoči prvi preizkus na varen način.

Klubi po področjih

Letala. To je najbolje organizirano področje, saj ima jasno krovno strukturo prek LZS. Modelarske sekcije delujejo znotraj več aeroklubov po državi — največja in najbolj vidna je sekcija Aerokluba ALC Lesce, ki leti na letališču Lesce in na vzletišču Hom, bolj aktivna pa  so tudi društva kot so MD Ventus (Ajdovščina) / MD Nova Gorica (Ajdovščina, znano po delu z mladimi), letalski klub v Vrhniki, modelarji v Kranju, modelarsko društvo pri letalskem klubu Vrhnika, in tudi npr. DMA Modra Ptica v Domžalah, ki praznuje 50 letnico delovanja.

Avtomobili. Najbolj razvejano področje po številu aktivnih klubov, a brez ene same krovne zveze. Med dejavnejšimi so DMA Modra Ptica (Domžale, upravlja stezo Blatni dol in organizira on-road ter indoor dirke), RC DC klub, ki se pojavlja na sejemskih dogodkih. Del avtomodelarske dejavnosti (predvsem motošport in karting z realnimi vozili) je tudi pod okriljem AMZS, a klasično RC avtomodelarstvo poteka ločeno, prek samostojnih društev.

Helikopterji in droni. To je najmanj formalno organizirano področje — samostojnih “helikopterskih” klubov v Sloveniji praktično ni, dejavnost je večinoma vpeta v širše letalske modelarske klube in v splošne RC skupnosti na Facebooku. Podobno velja za FPV drone, kjer entuziasti delujejo bolj povezovalno prek spletnih skupin kot prek formalnih društev.

Čolni. Najmanj razvito področje slovenskega RV modelarstva. Edini pridni so v Velenju. Pri ostalih ni zaznati stalnega kluba ali urejenega poligona, namenjenega izključno RC čolnom — dejavnost je bolj priložnostna, vezana na posamezna jezera in reke ter na posameznike, ne na organizirano strukturo. Modelarske trgovine (npr. MIBO Modeli) sicer ponujajo tudi čolne in jadrnice, a klubskega dogajanja okoli tega segmenta v Sloveniji skorajda ni razen že prej omenjenega Društva modelarjev Modelar v Velenju.

Steze za RC avtomobile

Osrednja in najbolj obiskana off-road steza v Sloveniji je Blatni dol, ki leži ob cesti med Tunjicami in Mlako pri Komendi in deluje od leta 2008. Progo, dolgo 306 metrov, upravlja društvo DMA Modra Ptica, na njej pa vsako leto potekajo pokalne dirke z več kot 40 tekmovalci, vključno s tekmami odprtega državnega prvenstva. Za on-road in indoor elektro dirke (merila 1:8, 1:12, 1:14, 1:16) organizator DMA Modra Ptica prireja ločena srečanja, imenovana VIRDOOR, prav tako v zimskem delu sezone, ko zunanje steze niso uporabne.

Manjše lokalne steze in poligoni obstajajo tudi drugod (npr. okolica Maribora – Čukova graba), a večina rednega dogajanja je skoncentrirana prav okoli Blatnega dola

.

Vzletišča za RC letala

Za razliko od avtomobilske scene, kjer prevladuje ena osrednja steza, je letalska scena bolj razpršena po državi, kar je logično, saj vsako vzletišče pokriva svojo regijo , samo nekaj primerov:

• Letališče Lesce (travnata steza severno od hangarjev) in vzletišče Hom — uporablja ju modelarska sekcija Aerokluba ALC.
• Modelarski klub DMA Modra Ptica – vzletišče pri Krtini pri Domžalah
• Vzletišče STOL Kamnik — v upravljanju Letalskega kluba Kamnik, uporaba je vezana na članstvo v društvu.
• Modelarski klub Vrhnika z vzletiščem v Ligojni.
• Aeroklub Kranj 
• Vzletišče Bela krajina, Prilozje — uporablja se tudi za tradicionalne dogodke, kot je blagoslov letal.
• in še mnogo ostalih

Za uporabo večine vzletišč velja podobno pravilo kot pri stezah za avtomobile: gre za urejena, a klubsko upravljana zemljišča, kjer je uporaba praviloma vezana na članstvo v lokalnem društvu in plačilo letne članarine.

Klik na sliko za celoten pregled:

Pobočno jadranje: Surov stik narave in modela

Predstavljajte si, da stojite na robu hriba. Čisti jadralni model, popolnoma brez pomožnega motorja, v vaših rokah. Pri pobočnem jadranju gre za neposreden, skoraj surov stik z elementi. Zanašate se zgolj na izkoriščanje blagih do močnih termičnih stebrov in lahkotnih vzgornikov. Ko pa pogoji pokažejo zobe in zapiha izjemno močan veter, v katerem po modelarskem žargonu »letijo tudi vrata«, se hrib spremeni v adrenalinsko areno.

Posneteka spodaj iz Soriške planine iz leta 2009! Med modeli vrednimi tisoče €, lahko modelček za 10€ s predelavo na RV povzroči kar nekaj smeha. Ostali si ne upajo v zrak…

Moj prvi stik z DS je bil prvi polomljem penast model

Če ima pobočje tudi primerno zavetrno stran, se odpre celo možnost ekstremnega dinamičnega jadranja (DS), kjer modeli dosegajo neverjetne hitrosti. Seveda bo za vsake specifične pogoje obstajal optimalni model. Ko se dviganja in veter okrepijo, pa v modele preprosto nalagamo balast, da ohranimo prodornost.

Aktivna facebook skupina – Slope Soaring Slovenia / Pobočno letenje Slovenija

Elektromotorni jadralni modeli: Svoboda raziskovanja

Pobočno jadranje ima svoje meje. Če želimo razširiti raziskovanje terena po vertikali – predvsem varna iskanja termike daleč navzdol pod robom hriba – ali pa so pogoji na terenu zelo spremenljivi in nepredvidljivi, so elektromotorni jadralni modeli odlična rešitev. Motor predstavlja varnostno garancijo, ki nam omogoča, da ostanemo v zraku in se varno vrnemo, ko narava »ugasne« stikalo za veter.

Pravilen pogonski akumulator mora biti tu izjemno kompakten. Ne sme rušiti skrbno nastavljenega težišča letala, hkrati pa mora v nekaj sekundah, ko ga potrebujemo za reševanje ali hiter dvig, ponuditi maksimalen tok.

Slovenska F3F scena: Hitrost na pobočju

V Sloveniji je jadralna scena izjemno živa. Še posebej izstopajo odlično izpeljane F3F tekme (hitrostno pobočno jadranje), ki so celo mednarodno obiskane in cenjene! Celotno dogajanje in ohranjanje te tekmovalne iskre gre pripisati predvsem nekaj zelo aktivnim posameznikom. Med njimi je zagotovo najbolj opazen Tadej Gostinčar, katerega dih jemajoče posnetke slovenskih (in tujih) pobočij si preprosto morate ogledati na njegovem YouTube kanalu TheZaunkonig.

DLG/SAL/F3K modeli: Letenje na “nos” in instinkt

Na povsem drugem koncu jadralnega spektra pa najdemo DLG (Discus Launch Glider) oziroma SAL (Side Arm Launch) modele. Tu ni hriba in ni motorja. Samo vi in vaša moč. Model zalučate v zrak s pirueto, nato pa se začne poezija. Pri tej disciplini s svojim telesom in pozornim opazovanjem okolice okoli sebe neposredno »vohaš« termične stebre. Vsak premik lista na drevesu, vsaka sprememba sence šteje.

V tej kategoriji kraljujejo inženirski presežki, med katerimi moramo nujno izpostaviti slovenski Vortex 5. Ta neverjeten model v svoji najlažji različici tehta komaj neverjetnih 210 gramov! Zaradi svoje peresne teže lahko izkorišča še tako šibka dviganja zraka, a hkrati zaradi izjemno dodelanih aerodinamičnih profilov ostaja prodoren in odlično pokriva velike površine iskanja.

Žal ugotavljamo, da aktivnih tekem v tej izjemni disciplini pri nas trenutno ni več, a letenje z DLG modeli za mnoge modelarje ostaja najčistejša, najbolj sproščujoča in meditativna oblika našega hobija. Narava, model in vi.

Ko se ozremo po slovenski modelarski pokrajini, ne moremo mimo boleče resnice: butičnih, specializiranih trgovin je vedno manj. Zapirajo se vrata, ki so bila nekoč stičišča znanja, servisov in hitre dobave. Zakaj se to dogaja? Odgovor ni le v »tuji konkurenci«, ampak v začaranem krogu, ki ga pogosto ustvarjamo kar sami.

Slovenski »šport« iskanja najnižje cene

Vsi radi prihranimo. To je v človeški naravi. Toda v slovenskem modelarskem prostoru je postalo skoraj nacionalni šport iskanje artikla, ki je v tujini cenejši za par evrov. Pogosto pozabimo na stroške pošiljanja, na tveganje pri garanciji, na čakanje in na dejstvo, da nam v primeru težav tisti tuji »gigant« ne bo dvignil telefona, da bi nam v 5 minutah razložil, zakaj naš motor ne deluje.

Ko modelar kupi paket akumulatorjev v tujini, ker je bil tam 5 evrov cenejši, je v tistem trenutku morda zadovoljen. A s tem je nevede vzel “kruh” lokalni trgovini, ki mu je teden prej brezplačno svetovala, katero elektroniko izbrati, ali pa mu je pomagala rešiti zagato na terenu. Ko lokalna trgovina nima prometa, ne more vzdrževati zaloge. Ko nima zaloge, naslednjič ne moreš priti po nujni del tik pred tekmo. In tako počasi umira hobi v našem lokalnem okolju.

»Faušija« kot zavora razvoja

Tu moramo biti povsem iskreni: v Sloveniji še vedno težko prenašamo uspeh tistih, ki se trudijo. Če se slovenska trgovina pohvali z dobro storitvijo, z ekskluzivnim zastopstvom kakovostnih znamk (kot so npr. Gens Ace in Tattu) ali z novo akademijo, se v določenih krogih takoj pojavijo komentarji v stilu: »Kdo pa mislijo, da so? Sigurno imajo ogromne marže!«

Ta »faušija« nam škodi. Namesto da bi podprli domače podjetje, ki vlaga čas v izobraževanje (kot to počnemo v LiPo.si), v testiranje produktov in v gradnjo scene, se raje osredotočamo na to, kako bi njihovo prizadevanje omalovaževali. S tem ne kaznujemo trgovca – kaznujemo sebe. Trgovec se bo že znašel, a modelarska skupnost, ki ne zna ceniti domačega znanja in podpore, bo slej ko prej ostala sama, zgolj s spletnimi forumi in dragimi lekcijami na lastni koži.

Začarani krog ponudbe in povpraševanja

Modelarske trgovine v Sloveniji ne morejo obstajati na zraku. Za obstoj potrebujejo promet, ki omogoča naročanje svežih zalog, šolanje kadra in vzdrževanje servisa. Ko slovenski modelar reče: »Kupil bom zunaj, saj bo prišlo hitro,« hkrati nevede reče: »Nočem, da bi bila v Sloveniji trgovina, ki mi lahko pomaga, ko bo šlo kaj narobe.«

Razmislek za naprej: Naslednjič, ko boste iskali nov akumulator ali kos opreme, se vprašajte:

• Ali mi tistih nekaj evrov prihranka res pomeni toliko, da sem pripravljen žrtvovati lokalno podporo in strokovno svetovanje?

• Ali podpiram tiste, ki v našem prostoru dejansko gradijo sceno, ali tiste, ki jo le izkoriščajo za hiter zaslužek?

Slovensko modelarstvo je majhno. Če ga ne bomo podpirali mi, ga ne bo nihče. Mi v LiPo.si verjamemo, da je naša vrednost v tem, da smo vam blizu – ne le z izdelki, ampak z znanjem, ki ga dobite “v paketu”. Podpora lokalnemu znanju je naložba v vaš lastni hobi.

Bodimo skupnost, ki gradi, ne pa skupnost, ki izginja zaradi lastne kratkovidnosti.

Na spletu je slika bolj razdrobljena. Nekoč osrednja slovenska modelarska foruma (modelarji.com za letalski del in forum kluba Model Sport Maribor za avtomodelarski del) sta danes precej manj aktivna kot pred desetimi leti — del prometa, ki je nekoč šel skozi forume, se je preselil na Facebook skupine. Med bolj živimi so skupine posameznih klubov in poligonov (npr. skupina RC steze Blatni dol, skupina RC-Drift Slovenije, skupina Modelarski mali oglasi), kjer se dogovarjajo termini, prodaja rabljena oprema in deli izkušnje.

Debata o tem, ali so uporabniki komercialnih dronov (“dronarji”) uničili ali močno oklestili klasično RV (radijsko vodeno) modelarstvo v Sloveniji, je ena najbolj perečih tem znotraj skupnosti. 

Geografska območja za modelarske dejavnosti – pomembna novost za slovenske modelarje (pomagal spisati Peter Č.)

Pri pregledu slovenskega RV modelarstva ne smemo več mimo pomembne novosti na področju letalskega modelarstva: geografskih območij, namenjenih dejavnosti letalskih modelarskih klubov in združenj.

Gre za področje, ki je za klasično modelarstvo izjemno pomembno, saj evropska ureditev brezpilotnih zrakoplovov danes ne razlikuje več tako preprosto med »dronom« in klasičnim letalskim modelom, kot smo bili tega vajeni nekoč. Velik del pravil je nastal predvsem zaradi hitrega razvoja dronov, vendar se ta pravila posledično nanašajo tudi na klasične RV modele.

Slovenska ureditev zato omogoča, da se za dejavnost letalskih modelarskih klubov vzpostavi posebej urejen režim. Agencija za civilno letalstvo (CAA) lahko na podlagi dovoljenja modelarskemu klubu določi geografsko območje, znotraj katerega se izvajajo modelarske operacije pod posebej določenimi pogoji.

Trenutno so v Sloveniji vzpostavljena tri takšna območja, in sicer Lijak (Modelarsko društvo Nova Gorica) , Krško (Modelarski klub Krško) in Vipava (MD Ventus Vipava).. Cone so vrisane tudi v zemljevid Geografskih območij : https://uav-geo.caa.si

Geografsko območje za modelarje se vzpostavi na podlagi vloge in priročnika ki je sestavljen iz dela A in B.A del je bil pripravljen skupaj z modelarji in je skupen za vse, medtem ko se del B razlikuje v njem so namreč posebnosti modelarske cone od gabaritov, do omejitev.

To je pomemben korak, saj modelarskemu klubu omogoča, da svoje delovanje uredi na način, ki je prilagojen dejanskemu modelarskemu letenju in konkretni lokaciji.

Kaj sploh pomeni »geografsko območje za modelarske dejavnosti«?

To je pomembno pojasniti, saj se izraz pogosto napačno razume.

Geografsko območje ni samo določitev višine, do katere sme modelar leteti.

Gre za prostorsko določeno območje z določenimi mejami in posebnimi pogoji izvajanja modelarskih operacij, ki jih določi CAA v dovoljenju modelarskemu klubu oziroma združenju.

V dovoljenju so lahko določeni oziroma omejeni predvsem:

• prostorske meje območja, znotraj katerih velja poseben režim;

• največja dovoljena višina letenja;

• pogoji, pod katerimi se lahko izvajajo posamezne vrste modelarskih operacij;

• organizacijski in varnostni pogoji;

• druge operativne omejitve, ki izhajajo iz konkretne lokacije in ocene tveganja.

Zato ni pravilno reči, da je »modelarska cona območje, kjer lahko letiš do 500 metrov«. 500 metrov ni avtomatična dovoljena višina za vsako takšno območje. Dejanske omejitve določa dovoljenje za posamezen klub oziroma območje.

Evropska uredba (EU) 2019/947 v 15. členu državam članicam omogoča, da določijo geografska območja, v katerih so operacije brezpilotnih zrakoplovov lahko pod posebnimi pogoji oziroma so lahko izvzete iz ene ali več zahtev, ki sicer veljajo za odprto kategorijo. Ista uredba v 16. členu posebej ureja operacije v okviru letalskih modelarskih klubov in združenj ter pristojnemu organu omogoča izdajo posebnega dovoljenja za njihovo delovanje.

To je za modelarje bistvena razlika.

Modelarski klub tako ne dobi zgolj »prostora za letenje«, ampak urejen pravni in operativni okvir, v katerem so vnaprej določeni pogoji, pod katerimi lahko njegovi člani izvajajo modelarske operacije.

Zakaj je to za modelarje tako pomembno?

Ker so se pravila za brezpilotne zrakoplove v zadnjih letih močno zaostrila. Evropska uredba 2019/947 je prinesla enoten evropski sistem, ki zaradi velikega razvoja dronov ureja zelo širok spekter brezpilotnih zrakoplovov.

Za klasičnega modelarja je lahko to precej nepraktično. Model, ki ga je nekdo zgradil doma in ga uporablja že desetletja, je z vidika evropske zakonodaje še vedno del sistema brezpilotnega zrakoplova oziroma UAS.

Prav zato je 16. člen Uredbe (EU) 2019/947 za modelarsko skupnost tako pomemben. Omogoča poseben režim za operacije v okviru modelarskih klubov in združenj. Dovoljenje določi pogoje, pod katerimi se lahko te operacije izvajajo, klub pa ima pri tem tudi odgovornost za obveščanje in usposabljanje svojih članov ter za zagotavljanje spoštovanja pogojev dovoljenja.

Geografsko območje je torej eden od pomembnih elementov, s katerim lahko modelarski klub svojo dejavnost uredi na način, ki je prilagojen modelarstvu, namesto da bi se moral vsak modelar znajti v istem režimu kot uporabnik komercialnega ali rekreativnega drona.

Tri modelarske cone so šele začetek

Vzpostavitev prvih treh območij – Lijak, Krško in Vipava – je zato pomemben signal tudi za druge slovenske modelarske klube.

Če želijo klubi dolgoročno zagotoviti urejene pogoje za svoje člane, je pridobitev ustreznega dovoljenja in vzpostavitev geografskega območja ena od poti, ki jo je vredno resno preučiti.

Pričakovati je, da se bo v prihodnjih letih za to možnost odločilo še več slovenskih klubov. To bi bilo za slovensko modelarstvo zelo dobrodošlo, saj bi pomenilo več urejenih modelarskih lokacij in predvsem več pravne predvidljivosti za modelarje.

Seveda pa geografsko območje ni čarobna rešitev. Klub mora za njegovo vzpostavitev izpolniti pogoje in nato tudi zagotavljati spoštovanje pravil, ki so določena v dovoljenju. Prav tako posamezna cona ne pomeni, da je znotraj nje dovoljeno početi karkoli in na katerikoli način. Vedno veljajo konkretni pogoji dovoljenja za posamezno območje.

To je pravzaprav dobra stvar: modelarsko letenje dobi jasen okvir, v katerem je mogoče upoštevati značilnosti konkretnega vzletišča, okolice, zračnega prostora in načina izvajanja dejavnosti.

Za slovensko modelarstvo bi bilo zato dobro, da se ta možnost čim bolj približa tudi drugim aktivnim klubom.

Droni niso isto kot modelarstvo – vendar je zakonodaja združila oba svetova

Debata o tem, ali so uporabniki komercialnih dronov oziroma množični razvoj dronov »uničili« klasično RV modelarstvo v Sloveniji, je ena najbolj perečih tem znotraj modelarske skupnosti.

Odgovor je nekoliko bolj zapleten.

Droni niso uničili modelarstva. So pa njihov izjemen razvoj pomembno vplival na regulacijo celotnega področja brezpilotnega letenja. Evropska ureditev je morala zajeti ogromno število novih uporabnikov in naprav – od majhnih rekreativnih dronov do profesionalnih sistemov – in pri tem je v isti pravni okvir zajela tudi klasične letalske modele.

Za tradicionalnega modelarja je to lahko precej frustrirajoče.

Modelar je pogosto več desetletij gradil, popravljal in letel z modeli na vnaprej znanih modelarskih vzletiščih, pri čemer so za varnost skrbeli klubi, mentorji in izkušeni piloti. Danes pa mora ista dejavnost upoštevati evropski sistem pravil za brezpilotne zrakoplove.

Prav zato so posebna dovoljenja za modelarske klube in geografska območja tako pomembna.

Ne gre za to, da bi modelarji želeli leteti brez pravil. Ravno nasprotno. Cilj je, da se pravila prilagodijo dejavnosti, ki ima dolgo tradicijo, svoje varnostne postopke, organizirane klube in za to namenjena vzletišča.

Če želimo, da klasično RV letalstvo v Sloveniji preživi in se razvija tudi v prihodnje, bodo urejena modelarska območja verjetno postala eden ključnih elementov prihodnosti.

Modelarski klubi imajo tukaj pomembno nalogo

Prav klubi imajo možnost, da prevzamejo precej bolj aktivno vlogo.

Namesto da čakajo, da jih vedno nove omejitve presenetijo, lahko skupaj s pristojnim organom uredijo območje, določijo postopke, usposobijo člane in vzpostavijo okolje, v katerem je mogoče varno izvajati modelarsko dejavnost.

To je tudi priložnost za ponovno povezovanje slovenske modelarske scene.

Če bi več klubov uredilo svoja območja in vzletišča, bi imel začetnik precej več možnosti, da pride do legalnega in predvsem varnega prostora za učenje. Izkušen modelar pa bi dobil bolj predvidljive pogoje za letenje.

Prihodnost slovenskega modelarstva zato ni nujno v tem, da se borimo proti novi zakonodaji. Bolj smiselno je, da izkoristimo možnosti, ki jih ta zakonodaja omogoča, in jih prilagodimo potrebam modelarske skupnosti.

Prve tri modelarske cone so dokaz, da je to mogoče.

FPV letenje

FPV letenje je po drugi strani ponovno zanetilo interes pri nekaterih modelarjih, v sceno se je dobilo precej navdušencev. Nekateri so kasneje poskusili tudi z običajnimi RV modeli in postali modelarji.

Odličen modelar, vrhunski tekmovalec Alan Goljevšček v FPVju pustil pri nas močan pečat.

Slovenske publikacije

Revija Tim: Temelj slovenske tehnične kulture in modelarstva

V času, ko so vse informacije oddaljene le en klik in nam algoritmi narekujejo spletno vsebino, pogosto pozabljamo na tiste prave, oprijemljive temelje našega hobija. Za nešteto slovenskih modelarjev se je pot v svet radijsko vodenih modelov začela prav ob listanju njenih strani in preučevanju sredinskih načrtov – z revijo Tim.

Več kot le tiskovina: Orodje mentorjev in šol Revija Tim, ki izhaja pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), je že desetletja institucija. Ni le revija za prosti čas, temveč je strokovno in pedagoško orodje, nepogrešljivo pri pouku tehnike in v tehničnih krožkih. Kot smo videli na primeru odličnega dela z mladimi na Goriškem, je zgodnji stik s tehniko ključen. Prav Tim je pogosto tisti prvi medij, preko katerega mentorji mladim generacijam prenašajo znanje o branju načrtov, obdelavi lesa, lastnostih materialov (od balze do sodobnih kompozitov) in osnovah spajkanja.

Zdravilo proti “instant” kulturi Če smo prej razpravljali o “instant” rešitvah, zaprtih ekosistemih in modelih, ki jih vzamemo iz škatle ter takoj zapeljemo, predstavlja revija Tim popolno nasprotje in nujno potrebno ravnovesje. Tim nas uči, kako ustvarjati iz nule.

Gradnja modela po klasičnem načrtu od modelarja zahteva natančnost, potrpežljivost in abstraktno razmišljanje. Tisti začetnik, ki bo sam izrezal rebra za krilo jadralnega letala, skrbno zlepil trup in ga prekril s folijo, bo neprimerljivo bolje razumel mehaniko in fiziko letenja. Ko bo v takšen, lastnoročno zgrajen model kasneje vgradil elektroniko in priklopil ustrezen akumulator, to zanj ne bo le “črna škatla”, ampak sistem, katerega delovanje do potankosti razume.

Most med preteklostjo in prihodnostjo Čeprav danes marsikatero oviro pri gradnji rešujemo s 3D tiskalniki in kompleksnimi CNC stroji, ostaja vrednost tiska na papirju neprecenljiva. Revija Tim ohranja tisto pravo, prvinsko tehnično kulturo, ki je v dobi “kupi-in-vozi” pogosto zapostavljena. Z objavami načrtov za preproste modele in tehničnimi prispevki skrbi, da se ročne spretnosti in tehnična logika prenašajo naprej.

Za prihodnost slovenskega RV modelarstva je zato izjemno pomembno, da podpiramo tovrstne publikacije. Ne le iz nostalgije po časih, ko smo načrte z bucikami pritrjevali na kuhinjske mize, temveč zato, ker prav iz teh osnov zrastejo najboljši in najbolj inovativni modelarji.

Slovenska strokovna literatura: Skriti zakladi temeljnega znanja

Če smo revijo Tim izpostavili kot nepogrešljiv stik s prakso in gradnjo, ne smemo mimo še enega ključnega stebra – slovenskih knjig o modelarstvu in radijskem vodenju. V današnji dobi hitrih video vodičev se morda zdijo tiskane knjige potisnjene na obrobje, a v sebi skrivajo nekaj, česar internet pogosto ne zmore ponuditi: strukturirano in poglobljeno razumevanje temeljev.

Fizika in mehanika ne zastarata Res je, da se elektronika bliskovito razvija. Knjiga izpred dvajsetih ali tridesetih let vam ne bo razložila, kako programirati najnovejši ExpressLRS oddajnik ali kako analizirati notranjo upornost, ko polnite sodoben LiPo HV  paket. Vendar pa osnove, na katerih sloni naš hobi, ostajajo nespremenjene. Aerodinamika krila, določanje težišča modela, hidrodinamika ladijskega trupa, statika materialov in osnove elektrotehnike so zakoni fizike, ki ne zastarajo.

Domači avtorji in pravilna terminologija Slovensko modelarstvo ima srečo, da je nekaj izjemnih strokovnjakov v preteklosti svoje neprecenljivo znanje prelilo na papir. Klasike, kot so denimo dela dr. Rafaela Cajhna o radijskem vodenju letalskih modelov, so vzgojile generacije uspešnih tekmovalcev in konstruktorjev.

Ena največjih prednosti teh knjig je uporaba pravilne, slovenske tehnične terminologije. V svetu, kjer smo bombardirani s tujimi izrazi in pogosto slabo strojno prevedenimi navodili, so slovenske strokovne knjige pravi jezikovni in tehnični kompas.

Branje tovrstne literature modelarju omogoči bistven preskok v razmišljanju: od iskanja hitrih odgovorov “kako nekaj nastaviti” k pravemu inženirskemu razumevanju “zakaj to sploh deluje na takšen način”. Ko posameznik usvoji teoretično ozadje iz knjige, na terenu bistveno hitreje in bolj suvereno rešuje praktične težave z modeli in nastavitvami.

Odličen temelj za sodobno opremo Pobrskajte po lokalnih knjižnicah, arhivih ZOTKS ali povprašajte starejše mentorje v klubih za kakšno klasično slovensko modelarsko knjigo. Morda boste presenečeni, koliko odgovorov na “moderne” težave z nastavitvami podvozja ali krmilnih površin se skriva na tistih straneh.

Povezovanje tega klasičnega, poglobljenega knjižnega znanja s sodobno elektroniko in znanjem o rokovanju z vrhunskimi akumulatorji, ki jih imamo na voljo danes, je tista zmagovalna kombinacija, ki loči pravega modelarja od zgolj naključnega kupca igrač.

Primer dobre prakse dela z mladimi iz Goriške regije!

Da modelarstvo v Sloveniji nima le bogate tradicije, ampak tudi svetlo prihodnost, dokazuje nedavno 49. državno prvenstvo v modelarstvu za osnovnošolce, ki je potekalo v Novi Gorici v organizaciji ZOTKS, OŠ Milojke Štrukelj, MO Nova Gorica ter Modelarskega društva Nova Gorica in MD Ventus iz Vipave.

Dogodek je nazorno prikazal raznolikost te discipline in pomembnost mentorstva:

• Pestrost disciplin na enem mestu: Tekmovanje je vključevalo dvoranske letalske modele (kategorija F1N), hitrostne in spretnostne vožnje z RC avtomobili, radijsko vodene jadrnice na bazenu, tekmovanje raketarjev na letališču v Vipavi ter “lov na lisico” (goniometrijo) v gozdu Panovec.

• Izjemen obisk in rast: Na prvenstvu je sodelovalo 152 otrok iz 33 osnovnih šol (ob udeležbi predšolskih otrok in srednješolcev), kar pomeni kar 30-odstotno rast tekmovalcev glede na prejšnje leto.

• Pomen zgodnjega stika s tehniko: Kot poudarja gonilna sila krožka Andrej Seljak (ob podpori mentorjev, kot so Jože Štrukelj, Makso Rodman, Amedeja Kobal in Stanko Čufer), se morajo otroci s tehniko in modelarstvom srečati dovolj zgodaj – pri 11 ali 12 letih. Z gradnjo in upravljanjem modelov razvijajo otroško radovednost, abstrakten razmislek in tehnično logiko, ki jim kasneje pomaga pri nadaljnjem šolanju in v življenju.

• Vzgoja novih generacij: Klubsko delovanje in mentorski krožki po Sloveniji (kot kaže primer z Goriške) uspešno prenašajo tehnično znanje na mlajše generacije, kar je ključno za ohranitev in razvoj tega hobija.

Slovenska Youtube scena je zanimiva. Nobenih slovenskih vplivnežev ni, sta pa dva močna kanala za mednarodno sceno. Andrej Šturm s skoraj 600.000 naročniki in brata Petrinčič s skoraj 60.000 naročniki.

Podajam samo povezave do posameznih video posnetkov iz kanalov. Vabljeni k sodelovanju!

Tian iz Kranja na svojem kanalu objavlja tudi video posnetke modelov lastne izdelave.

Boris Sekirnik na svojem kanalu pokriva zelo širok spekter RV letal in letenja

Klemen na svojem kanalu pokriva retro RV sceno in veliko samogradnje zanimivih modelov tovornjakov, plugov, itd.

Miniaturizacija: Velika zabava v majhnem merilu

Tehnologija ne miruje. Če smo še pred desetletjem za resne zmogljivosti potrebovali velike modele in zajetne komponente, se danes prava revolucija dogaja na področju miniaturizacije. Sprejemniki v velikosti nohta, mikro brezkrtačni motorji in izjemno zmogljivi, a drobni Tattu in Gens Ace paketi so popolnoma spremenili pravila igre. Zmogljivost, ki je bila včasih rezervirana za velike stroje, sedaj zlahka pospravimo v nahrbtnik.

Dnevna soba kot nova dirkalna steza

Danes vam za vrhunsko RC izkušnjo ni več treba pakirati opreme v avto in se voziti na oddaljeno letališče ali uradno progo. Z mikro modeli, kot je na primer neverjetno okretni Losi Micro-B, se dirka začne kar na preprogi v dnevni sobi. FPV droni razreda “Tiny Whoop” varno švigajo med stoli v jedilnici, mikro helikopterji izvajajo akrobacije na domačem vrtu, za male hitre RC čolne pa zadostuje že bližnji vaški bajer.

Zabava je postala neposredna in dostopna. Družinski člani in sosedje so dobesedno korak stran od akcije. Čas, ki smo ga včasih porabili za vožnjo in pripravo, zdaj porabimo za čisti užitek v vožnji in letenju.

Dvojni rob miniaturizacije: Konec klasičnih letališč?

Ta izjemna dostopnost pa ima svojo ceno. Prav dejstvo, da lahko letimo in vozimo praktično povsod, je eden glavnih razlogov za postopno zamiranje tradicionalnih, velikih modelarskih prostorov in klubov, kot smo jih poznali nekoč.

Zakaj bi posameznik plačeval letno članarino in kosil travo na klubskem letališču, če lahko svoj model po službi preprosto vrže v zrak na travniku za hišo? Potreba po veliki infrastrukturi se je zmanjšala, s tem pa se je na žalost razvodenel tudi tisti pravi klubski duh in neprecenljiv prenos tehničnega znanja.

Hitra organizacija in slovenski sindrom razprtij

Po drugi strani majhni modeli ne zahtevajo ogromnih površin. Pravo dirkaško progo iz tapisona lahko nekaj navdušencev v nekaj urah postavi v najeti lokalni telovadnici ali prazni garaži. Zdi se kot idealna rešitev za zimske dni.

A tukaj pogosto trčimo ob kruto slovensko realnost. Izkušnje s terena nam vedno znova kažejo, da se takšne majhne, neformalne skupnosti pogosto ne obnesejo na dolgi rok. Ko se nekaj posameznikov zbere in organizira prostor, neverjetno hitro pride do razprtij. Začnejo se prerekanja o tem, kdo je plačal več za najemnino, kdo pušča za seboj smeti, ali čigav model je komu opraskal karoserijo.

V tej zgodbi vedno nekdo prevzame vlogo “motorja” – tisti zanesenjak, ki vloži največ svojega časa, denarja in energije v organizacijo prostora in proge. In pravilo slovenske nezadovoljstva na žalost prepogosto narekuje, da tisti, ki se najbolj trudi, na koncu potegne najkrajšo. Namesto zahvale ostane sam z očitki, izgubi voljo in pregori, skupnost pa posledično razpade.

Kje je torej rešitev? Miniaturizacija nam je prinesla neverjetno svobodo, a če želimo obdržati lokalno sceno živo, se bomo morali naučiti nekaj več strpnosti in sodelovanja. Zabava v dnevni sobi ali na bližnjem parkirišču je fantastična odskočna deska, a ne pozabimo, da spoštovanje in podpora tistim posameznikom, ki se še vedno trudijo organizirati skupne prostore in dogodke, ohranjata pravo dušo našega hobija pri življenju.

V LiPo.si akademiji redno spremljamo dogajanje na trgu, saj se zavedamo, da mora vsak modelar nekje začeti. V zadnjem času opažamo izrazit trend, ki močno spreminja vstop v naš hobi: meja med tem, kaj je zgolj preprosta igrača in kaj je pravi RV model, postaja vse bolj zamegljena.

Kitajski proizvajalci trg preplavljajo z izjemno nizkocenovnimi modeli, ki na prvi pogled ponujajo neverjetne zmogljivosti. In bodimo iskreni – cene so resnično mamljive. Te ugodne ponudbe uspešno premamijo mnoge, ki se morda nikoli ne bi odločili za začetni vložek v preverjene in uveljavljene (ter posledično dražje) RV modele. Na ta način hobi dobi ogromno novih radovednežev, kar je v osnovi odlično.

Past nizke cene in potrošniški šok

Iluzija o popolnem nakupu pa se pogosto razblini ob prvem trdem pristanku ali bližnjem srečanju z robnikom. Ko poči prva roka vzmetenja ali se obrabi zobnik, se pokaže glavna hiba teh nizkocenovnih kompletov: popolna odsotnost rezervnih delov. Kar bi pri pravem modelu pomenilo petminutno popravilo za nekaj evrov, pri teh “igračah” pomeni konec zabave in neuporaben kos plastike.

Energijski problem: Ko paket in polnilnik presežeta vrednost modela

Pri LiPo.si to problematiko spremljamo z zelo specifičnega zornega kota. Skoraj vsakodnevno se srečujemo z razočaranimi uporabniki, katerih modeli so po nekaj vožnjah ali poletih izgubili vso moč. Razlog? Priloženi Li-Ion ali LiPo paketi so pogosto izjemno slabe kakovosti, prav tako pa so problematični poceni USB polnilniki, ki ne zagotavljajo pravilnega in varnega uravnoteženja (balansiranja) celic. Potem je še problem posebnega formata (velikosti) paketov, ki niso “standardne” in seveda uporaba nestandardnih priključkov

Ko želimo takemu uporabniku pomagati, pridemo do matematičnega absurda. Da bi model ponovno zanesljivo deloval, stranki ponudimo recimo dva ustrezna, kakovostna Gens Ace ali Tattu paketa ter osnoven, a zanesljiv polnilnik. Tu pa nastopi šok: cena dveh pravih paketov in polnilnika pogosto preseže nabavno vrednost celotnega nizkocenovnega modela.

Odločitev na razpotju

V tem trenutku se poti razidejo. Mnogi ob tej finančni računici preprosto odnehajo, vržejo model v smeti in hobi zapustijo z grenkim priokusom.

K sreči pa obstaja tudi druga plat te zgodbe. Številni začetniki kljub tehničnim težavam začutijo tisti pravi adrenalin, ki ga nudi RV modelarstvo. Zaradi prve, čeprav morda pomanjkljive izkušnje, se opogumijo, preskočijo začetniško razočaranje in zavestno posežejo po pravih RV modelih. Spoznajo, da standardizirana elektronika, dobavljivi rezervni deli ter predvsem varni in zmogljivi akumulatorji niso le nepotreben strošek, temveč edina prava pot do dolgoročnega užitka v modelarstvu.

Za slovensko RV skupnost (mentorje, klube, trgovine) vidim v tem priložnost za edukacijo: Jasno komuniciranje razlike med “igračo” in “modelom”, pošteno svetovanje ob nakupu prvega izdelka, in morda celo neka vrsta “prehodnih” ponudb (npr. paket začetnega hobby-grade modela s kakovostno baterijo po ceni, ki je le rahlo višja od kitajske alternative). Dolgoročno to koristi tako trgovcem kot hobiju – manj razočaranih začetnikov, ki po eni pokvarjeni bateriji obupajo, in več ljudi, ki dejansko ostanejo v skupnosti.

Zaprti ekosistemi gigantov – Horizon Hobby in Traxxas

V zadnjih letih smo v svetu RV modelarstva priča izrazitemu trendu zapiranja tehnoloških ekosistemov, ki ga narekujeta predvsem dva največja globalna igralca: Traxxas (z iD sistemom) in Horizon Hobby (pod znamko Spektrum Smart). Čeprav tržniki te sisteme začetnikom predstavljajo kot izjemno prijazne in varne, saj naj bi v celoti preprečevali napake, prinašajo za modelarja vrsto dolgoročnih omejitev.

Problematika patentiranih priključkov Oba proizvajalca sta razvila svoje specifične, patentirane priključke. Namesto uporabe univerzalnih standardov (kot so priljubljeni XT60, XT90 ali ločeni balansirni priključki JST-XH), sta balansirne kable in podatkovne pine integrirala neposredno v glavno ohišje priključka. V praksi to pomeni, da je uporabnik prisilno “zaklenjen” v njihovo ponudbo. Za uporabo standardnega paketa v njihovem modelu so pogosto potrebni dragi ali okorni adapterji, menjava priključkov (spajkanje) pa je otežena. Posledično je vsak nov paket znotraj njunega zaprtega ekosistema praviloma občutno dražji od primerljivih, standardnih alternativ na trgu.

Past “pametnih” polnilnikov Druga plat te strategije so zaprti “pametni” polnilniki, ki preko integriranih čipov avtomatsko prepoznajo akumulator in sami določijo polnilni tok ter napetost. Čeprav to navidezno poenostavi postopek, prinaša za razvoj modelarja resne pomanjkljivosti:

• Izguba tehničnega znanja: Modelar se ne nauči osnov, ki so nujne za varno ravnanje – ne razume, kaj pomeni napetost celice, kapaciteta ali pravi polnilni tok (C-rating). Polnilnik in akumulator postaneta “črni škatli”.

• Skrivanje vitalnih podatkov: Številni “pametni” polnilniki na preprostih zaslonih ali LED indikatorjih skrivajo ključne podatke o zdravju strojne opreme. Uporabnik pogosto nima vpogleda v notranjo upornost (IR) posameznih členov ali natančne napetostne razlike med njimi. Brez teh podatkov je skoraj nemogoče oceniti, v kakšnem stanju je posamezen paket in kdaj postane potencialno nevaren.

• Odvzeta svoboda vzdrževanja: Pravo modelarstvo zahteva nadzor nad opremo, denimo natančno določanje napetosti za shranjevanje (storage) ob koncu sezone. Ko elektronika v “pametnem” sistemu odpove, je uporabnik brez standardnega znanja prepuščen dragim uradnim servisom ali prisiljen v nakup nove opreme.

Za dolgoročni razvoj modelarja je zato ključno zavedanje, da odprt sistem – torej uporaba univerzalnih priključkov in nastavljivih polnilnikov s celovitim prikazom podatkov – prinaša ne le svobodo in nižje stroške, temveč predvsem nujno potrebno tehnično znanje za varno in učinkovito ukvarjanje s tem hobijem.

Arrma Gorgon by LiPo.si

V tem prispevku se bom razpisal o modelu Arrma Gorgon in splošni problematiki RTR modelov...

09
Sep

GPS meritve hitrosti Arrma Gorgon

Kako hitro lahko poženejo model LiIon/LiPo paketi, ki stanejo manj kot 15€?

13
Avg

Traxxas Mini Maxx problematika in LiPo.si rešitve

Pri LiPo.si vam odkrito na primeru Traxxas modela Mini Maxx predstavimo zakaj zelo hitro uničujete...

1 Comment

16
Apr

Strah pred znanjem: Je modelarstvo postalo kultura “instant” rešitev?

Za konec leta 2025 sem si vzel nekaj časa za razmislek in spisal ta prispevek, ob katerem se veselim tudi vaših odzivov in pogledov.

V splošnem in začetniškem modelarskem svetu v zadnjih letih opažamo nesluten porast priljubljenosti dveh modelarskih gigantov. Na področju avtomobilov in čolnov prevladuje Traxxas, na drugi strani pa Horizon Hobby s svojimi petnajstimi podznamkami pokriva praktično vse ostale veje modelarstva. Skupni imenovalec proizvodov obeh podjetij? Zaprti ekosistemi.

Njihovi akumulatorji in polnilniki uporabljajo patentirane priključke, ki so združljivi izključno sami s seboj.

Cena preprostosti (in iluzija kakovosti)

Cene teh polnilnikov, akumulatorjev in priključkov so seveda prilagojene temu monopolu – visoke. Vendar pa marsikateri modelar slej ko prej ugotovi, da za to navidezno preprostost in začetniško varnost plača visok davek, v zameno pa ne dobi nujno tudi višje kakovosti. Ta oprema pogosto ne prinaša daljše življenjske dobe, boljših zmogljivosti ali hitrejšega polnjenja.

Na koncu vsak resnejši uporabnik spozna, da je za resničen užitek v hobiju – namesto neskončnega čakanja ob polnilniku – potrebno kupiti večje število paketov in investirati v odprte, zmogljivejše polnilne sisteme. Seveda, slika ni povsem črna: če nam je modelarstvo zgolj občasna zabava, smo nezahtevni glede časa ali pa je to le eden od mnogih hobijev, ta omejitev morda ni tako moteča. A za tiste, ki želijo od modela nekaj več, je to slepa ulica.

Strah pred znanjem?

Sam imam na tem področju ogromno izkušenj in znanja, ki ga vedno rad in nesebično delim. O tej problematiki “zaprte” opreme sem večkrat odkrito spregovoril. V decembru sem imel na to temo mnogo zanimivih pogovorov, tudi z začetniki, kar je v modelarstvu (še posebej v Sloveniji!) vedno izjemno dobrodošlo.

Pa vendar se ob tem včasih ne morem znebiti občutka, da z odkritostjo in deljenjem globljega tehničnega znanja marsikoga pravzaprav “prestrašim”. Živimo v času, ko se pričakuje, da vse deluje na pritisk gumba, a RV modelarstvo je v svojem bistvu kompleksen hobi. Zahteva razumevanje osnov elektrotehnike, mehanike in fizike.

Pomen prave skupnosti

Prav v tej kompleksnosti pa se skriva največja lepota tega hobija. Posebej lepo postane, ko ugotoviš, da v tem nisi sam, ko ti nekdo priskoči na pomoč, ti svetuje in ti razloži, kako stvari dejansko delujejo. Mnogi izmed nas smo zrasli v časih brez YouTuba, družbenih omrežij in hitrih e-mailov. Medsebojna pomoč na terenu je bila takrat ključnega pomena in verjamem, da taka ostaja tudi danes. Modelarstvo namreč nikoli ni bilo le upravljanje modela, temveč predvsem druženje ob skupnem hobiju.

Zato za konec to razmišljanje predajam vam. Kaj pa vi menite?

• Je modelarstvo z vso to novo tehnologijo postalo res še težje, ali pa smo se le odvadili učenja?

• Ali je res postalo vse “na instant” in pričakujemo le hitro potešitev?

• Je res končna rešitev “vse v eni škatli” oziroma “vse na enem mestu”, ali pa s tem izgubljamo dušo pravega modelarstva?

Veselim se vaših komentarjev in misli!

RV modelarstvo v medijih

Nekaj malega se najde…

RTV SLO 1

Dobro jutro – prispevek iz Lesc

RTV SLO 1

Dobro jutro – Sašo Kramljak predstavi RV modele avtomobilov + oglašanje iz Blatnega Dola

Nik Oblak je leta 2013 v Slovenija ima talent predstavil indoor akrobatsko letenje. Zahvala gre seveda tudi njegovemu mentorju Alanu Goljevščku. 

Alan Goljevšček: “Z modelarstvom sem začel v kuhinji!”

Intervju na Radio Koper, avgust 2020

Klemen Perič iz Podnarta je ljubiteljski modelar, ki ima v svoji zbirki poleg modelov letal tudi modele plovil..

“Made in Slovenia”  – profesionalni modelarji

Da, v Sloveniji imamo kar nekaj podjetji, ki so svetovno znana po svojih izjemnih proizvodih in inovacijah. 

1. Mibo Modeli (Logatec)

Mibo Modeli so absolutni pionirji in najbolj znano ime v slovenski proizvodnji klasičnih in visokotehnoloških RC modelov. Podjetje, ki deluje že od leta 1993, ima lastno proizvodnjo izjemno kakovostnih kompozitnih modelov iz steklenih in ogljikovih vlaken.

• Mibo Champion Choice: Njihova linija tekmovalnih in scale jadralnih modelov za različne kategorije (F3J, F3B, F5J in velike makete jadralnih letal).

• Mibo Jets: Izdelava vrhunskih maket letal na turbinski in turboprop pogon. Njihov najbolj legendaren in globalno prepoznaven izdelek na tem področju je model A-10 Warthog, ki zaradi svoje natančnosti in letalnih lastnosti velja za enega najboljših na svetu.

• UAV komponente: Zaradi specifičnega znanja ročne laminacije, obdelave na 3D rezkalnikih in priprave kalupov sodelujejo tudi z več podjetji iz tujine pri razvoju in proizvodnji profesionalnih brezpilotnih letalnikov v izvedbi “na ključ”.

2. C-Astral (Ajdovščina)

Čeprav danes sodijo v industrijo profesionalnih, komercialnih in vojaških brezpilotnih sistemov (UAV), je to podjetje zraslo neposredno iz znanja o letalskem modelarstvu, aerodinamiki in naprednih kompozitih. Lahko bi rekli, da izdelujejo tehnološko najbolj dovršene “modele” v regiji.

• Proizvajajo visokotehnološke avtonomne drone s fiksnimi krili (kot so Bramor, Atlas in mednarodno nagrajeni SQA eVTOL).

• Njihovi letalniki so v celoti razviti in izdelani v Sloveniji ter se uporabljajo po vseh celinah, vključno z Antarktiko, za namene geodezije, nadzora, reševanja in iskanja.

3. DS Kompoziti in VORTEX: Vrhunsko slovensko znanje v svetovnem merilu

Slovensko modelarstvo ne temelji zgolj na ljubiteljskem sestavljanju letal, temveč sega tudi v sam vrh svetovnega razvoja in proizvodnje visokotehnoloških tekmovalnih modelov. Eden najvidnejših predstavnikov tega vrhunskega segmenta je Denis Škrabl, ki s svojim podjetjem DS Kompoziti in uveljavljeno blagovno znamko Vortex Soaring postavlja mednarodne standarde v tekmovalnem letalskem modelarstvu.

Inženirska natančnost in napredni materiali

Podjetje DS Kompoziti d.o.o. s sedežem v Kidričevem izstopa po izjemni natančnosti in uporabi najsodobnejše tehnologije. Opremljeni so s 5-osnimi CNC stroji, ki jim omogočajo izjemno kompleksno in precizno obdelavo najrazličnejših materialov. Njihova specialiteta so predvsem obdelava in izdelava izdelkov iz karbonskih kompozitov, pa tudi aluminija, nerjavečega jekla in termoplastov.

Njihova dejavnost obsega celoten proces — od inženirskega svetovanja in razvoja prototipov do natančne serijske proizvodnje. Ta tehnološka osnova jim omogoča izdelavo komponent, kjer so ključne mikrsokopske tolerance in brezhibna končna obdelava.

Znamka Vortex Soaring

Povezava proizvodnih zmogljivosti DS Kompoziti in modelarskega znanja Denisa Škrabla je obrodila sadove v obliki izjemno uspešne blagovne znamke Vortex Soaring. Pod tem imenom razvijajo in proizvajajo radijsko vodena jadralna letala, ki redno posegajo po najvišjih mestih na svetovnih tekmovanjih. Posebej znani so po dveh kategorijah:

• F3K (jadralna letala za mete iz roke): Tukaj kraljujejo modeli serije Vortex (Vortex 2, 3 in 4). Ti modeli so sinonim za inovativno aerodinamiko ter neverjetno razmerje med lahkostjo in trdnostjo karbonske gradnje, ki mora vzdržati ekstremne sile pri izmetu.

• F5J in F5K (elektro jadralna letala): V teh kategorijah blestijo modeli serije Ultima ter F5K Vortex. Gre za izjemno natančno zasnovana letala s pomožnim elektro pogonom za doseganje termike. Za zagotavljanje energije pogonskemu motorju in občutljivi elektroniki tekmovalci ne uporabljajo navadnih rešitev, temveč skrbno izbran visoko zmogljiv akumulator, za optimalno razporeditev mase in napetosti pa je v trup pogosto vgrajen namensko sestavljen paket.

Uspeh znamke Vortex Soaring dokazuje, da slovensko inovatorstvo na področju kompozitnih materialov in aerodinamike narekuje svetovne trende, njihova letala pa so prva izbira mnogih vrhunskih tekmovalcev po vsem svetu.

4. Okarbon in ekstremne hitrosti: SC60 in svetovni rekord v “Dynamic Soaringu”

Slovensko znanje na področju kompozitnih materialov ne blesti zgolj v klasičnem jadralnem letenju, temveč premika meje tudi v najbolj ekstremni in najhitrejši veji radijsko vodenega letalstva — dinamičnem jadranju oziroma Dynamic Soaring (DS). V tem segmentu izstopa slovensko podjetje Okarbon, ki je specializirano za inovativno izdelavo RC letal in zahtevnih projektov iz karbonskih vlaken.

Začetnik te slovenske DS zgodbe o uspehu in glavni inovator za podjetjem Okarbon je Simon Ogrinec. Podjetje se je vpisalo v globalno zgodovino modelarstva s svojim modelom Stormchaser SC-60 (pogosto poimenovanim kar SC60). Ta model še vedno trdno drži absolutni svetovni DS rekord v prestižni kategoriji “Planks” (modeli z ravnim krilom brez klasičnega repa) do 60 palcev razpona kril.

Kaj je DS in zakaj je SC60 poseben?

Dynamic Soaring (DS) je ekstremna tehnika letenja, pri kateri piloti izkoriščajo razliko v hitrosti na meji med dvema zračnima masama — običajno gre za močno striženje vetra neposredno za gorskim grebenom. Model pri tem leti v sklenjeni zanki in neprestano prebija mejo med mirujočim in hitro premikajočim se zrakom. Z vsakim krogom letalo pridobi dodatno kinetično energijo in posledično izjemno pospeši. Obremenitve so brutalne, saj najhitrejši modeli pri teh hitrostih in ostrih zavojih prenašajo več kot 100 G pospeška, kar zahteva resno strukturno ojačitev kril in trupa. Prav pri teh obremenitvah pride do izraza natančna slovenska kompozitna gradnja, ki mora zdržati nepredstavljive sile. Seveda za varno letenje ni dovolj zgolj trdna karbonska lupina. Zaradi brutalnih sil G-pospeškov se mora popolnoma zanesljivo obnašati tudi vsak del vgrajene elektronike v miniaturnem trupu; ustrezen akumulator ne sme imeti nobenega premika, za napajanje sprejemnika in hitrih servomotorjev pa mora biti prilagojen in fiksiran celoten paket.

Rekordni dosežki

Z Okarbonovim modelom Stormchaser SC-60 so bile dosežene osupljive številke v hitrostnem letenju: Zasnova in natančen inženiring modela SC-60 sta ameriškemu pilotu Bruceu Tebu omogočila, da je dosegel hitrost kar 592 km/h (369 milj na uro). Ta izjemni rezultat ostaja nepremagan, model SC-60 pa naziv svetovnega rekorderja v svojem razredu v rokah drži že več kot 7 let.

Okarbonov uspeh v kraljevski disciplini doseganja RC hitrosti dokazuje, da slovenski konstruktorji pri oblikovanju letalskega modelarstva niso zgolj sledilci, temveč suvereni narekovalci svetovnih inženirskih trendov.

Od DS rekorderja do brutalnega EDF projekta: Stormchaser SC-60

Da je zasnova modela SC-60 konstrukcijsko in aerodinamično resnično vrhunska, dokazuje tudi to, da ga slovenski inovatorji uporabljajo kot platformo za nadaljnje ekstremne predelave. Veliko zanimanja med domačimi modelarji je nedavno požel projekt Andreja Jemca, ki je ta kompozitni DS model predelal in ga opremil s pogonom na električni puhalnik (EDF). Kar naredi ta projekt še bolj impresiven, je dejstvo, da je v model vgrajen 45-milimetrski puhalnik, ki je v celoti plod Andrejevega lastnega znanja in izdelave. Zaradi ekstremnih zahtev takšnega pogona je bila izbira vira energije ključnega pomena, saj mora sistem pri majhni masi in volumnu oddajati ogromne tokove. Pri LiPo.si smo z velikim veseljem pomagali pri reševanju tega izziva in poskrbeli za optimalno napajanje modela. Pogonsko srce letala tako predstavlja vrhunski akumulator iz serije Tattu R-Line (650mAh 6S). Za doseganje potrebnih tokovnih obremenitev so v trup vgrajeni trije takšni kosi, kar pomeni, da ta združen 6S3P paket puhalniku zagotavlja dovolj moči za osupljive zmogljivosti. Sistem namreč proizvede do 2 kilograma statičnega potiska, hitrosti tega majhnega in kričeče rumenega modela pa se v zraku gibljejo med neverjetnimi 300 in 400 km/h

Razbijanje mitov in deljenje znanja: Zakaj je sodelovanje srce slovenskega modelarstva?

V ekipi LiPo.si živimo in dihamo za RC modelarstvo. Naša akademija je nastala z jasnim ciljem: da vam na preprost, tehnično podkovan in iskren način razložimo, zakaj vaš akumulator potrebuje določeno nego, kako vpliva notranja upornost na zmogljivost vašega drona in zakaj se ne splača varčevati pri polnilnikih.

A bodimo povsem iskreni: mi smo le del enačbe. Čeprav se trudimo, da bi vam prek naših testov produktov Gens Ace in Tattu ter strokovnih nasvetov predali čim več znanja, to preprosto ni dovolj. Prava moč modelarstva leži v skupnosti.

Zakaj znanje v predalu ne pomaga nikomur?

Vsi smo bili tam. Tisti prvi polet, ko srce bije hitreje kot motor, ko se pojavi neznan zvok ali ko se model obnaša povsem drugače, kot piše v navodilih. V takšnih trenutkih je največ vredna izkušnja tistega, ki je isto napako že naredil in jo odpravil.

Pogosto opažamo, da se znanje zadržuje v zaprtih krogih. To je škoda! Slovensko modelarstvo bo zacvetelo le, če bomo prenehali skrivati »skrivnosti« in jih začeli deliti.

Kako postati ambasador znanja?

Ne rabite biti profesionalni snemalec ali imeti doktorata iz aerodinamike, da bi pomagali drugim. Vaš prispevek je dragocen, če je iskren in dokumentiran. Tukaj je recept za gradnjo skupnosti:

1. Bodite transparentni: Če ste izboljšali zmogljivost svojega letala z zamenjavo regulatorja ali če ste končno našli popoln način za pritrditev akumulatorja v trup, povejte, kaj ste kupili in kje. Odkritost gradi zaupanje.

2. Dokumentirajte s slikami in videom: En kratek posnetek, kako ste spajkali priključke ali kako ste s 3D tiskalnikom izdelali po meri ukrojen nosilec, pove več kot tisoč besed. Slike razjasnijo dileme, ki se začetnikom zdijo nepremostljive.

3. Delite proces, ne le končni izdelek: Zapišite, kaj ni delovalo. Priznajte, če ste kaj zažgali ali narobe nastavili. Prav te “napake” so najbolj poučne za vsakega začetnika, ki se želi izogniti podobnim težavam.

Vaš namen bo dosežen, če pomagate samo enemu

Morda se vam zdi, da je vaša objava na Facebooku ali forumu le kaplja v morje. Vendar pomislite: če s svojim zapisom rešite eno samo letalo pred strmoglavljenjem ali enemu začetniku prihranite denar za napačen nakup akumulatorja, ste dosegli svoj namen.

Pri LiPo.si vas vabimo, da postanete aktivni soustvarjalci. Ne čakajte, da vam drugi postrežejo z vsemi odgovori. Postavljajte vprašanja, delite svoje “tehnične zagate” in pokažite svetu, da je slovenska modelarska scena živa, povezana in napredna.

Imate izkušnjo, ki bi jo morali slišati tudi drugi? Ne hranite je zase. Delite jo na svojem profilu, v lokalni skupini ali nam pišite, da jo morda vključimo v naslednjo objavo v naši akademiji. Sodelovanje ni le lepa beseda – je ključ do tega, da bomo čez nekaj let spet govorili o zlatih časih slovenskega modelarstva.

Se vidimo na naslednjem srečanju – z delujočimi modeli in bogatejšimi izkušnjami!

Vsak začetek je težak,

ampak ne pri LiPo.si! Postrežemo s pravimi informacijami za nepreoblematične prve korake v modelarskem svetu.

30
Mar

Triki & nasveti pri Junsi iCharger polnilnikih

Serija video prispevkov kako pravilno uporabljati svoje Junsi iCharger polnilnike.

23
Dec

Prva polnjenja LiPo paketov

S pravilnim postopkom prvih nekaj polnjenj in praznjenj lahko LiPo paketom ne samo podaljšamo življenske...

1 Comment

30
Mar

RC-doživljajski parki kot promocija RV modelarstva?

Kljub splošnemu upadu klasičnega tekmovalnega modelarstva pa se v zadnjem času odpirajo nove, izjemno zanimive poti za popularizacijo našega hobija. To so RC-doživljajski parki, ki z modernim pristopom privabljajo nove generacije navdušencev.

Med njimi trenutno izstopata predvsem dva večja projekta:

• RC Fun Park na Koroškem, ki s svojimi mobilnimi ali začasnimi postavitvami uspešno gostuje po nakupovalnih centrih in prinaša izkušnjo vožnje neposredno med ljudi.

  Sami pravijo takole:
  Ko z RcFunParkom gostujemo v nakupovalnih centrih in na večjih dogodkih po Sloveniji, vedno znova doživimo enako zgodbo. Ljudje se prvič srečajo s pravimi profesionalnimi RC avtomobili in njihovi odzivi so preprosto neverjetni.
  
  Navdušenje, smeh, adrenalin in presenečenje ob tem, kako zmogljivi in zabavni so ti avtomobili, nas vedno znova spomnijo, zakaj počnemo to, kar počnemo. Najlepše pa je videti, kako se ob progi skupaj zabavajo otroci, starši, mladostniki in tudi dedki ter babice.
  
  Veseli nas, da lahko po vsej Sloveniji predstavljamo ta izjemen hobi in ljudem omogočimo nepozabno izkušnjo, ki je marsikdo še nikoli ni doživel.
  
  Hvala vsem, ki nas obiskujete, podpirate in širite dobro besedo o RcFunParku. 
  
  Če vam je všeč, kar ustvarjamo, bomo zelo veseli, če objavo delite med svoje prijatelje in nam pomagate, da za RcFunPark izve še več ljudi.

  Zgornja fotografija je iz njihovega Facebook profila. 

• Pitstop Arena v Naklem, ki ponuja vrhunsko urejen namenski prostor za vse, ki želijo preizkusiti svoje vozniške sposobnosti na pravi progi. Da lahko v parku polnijo veliko število LiPo paketov smo jim pomagali pri LiPo.si. Prav tako smo jih podučili o pravilnem ravnanju in shranjevanju paketov.

Prav takšni doživljajski centri so ključni za prihodnost našega hobija, saj radijsko vodene modele približajo naključnim mimoidočim, družinam in radovednežem, ki morda drugače nikoli ne bi stopili v stik z modelarstvom

RC modelarstvo in Umetna Inteligenca (AI): Pomočnik v delavnici ali le modna muha?

Kaj pa tema AI, ki polni naslovnice povsod – od pametnih telefonov do avtomobilske industrije. Kaj pa naše področje? Ima umetna inteligenca (AI) sploh kaj iskati v svetu RC modelarstva?

Odgovor je kratek: Da, in verjetno jo že uporabljate, ne da bi se tega zavedali. Poglejmo, kako se digitalni možgani prepletajo z našim »analognim« hobijem.

AI kot vaš osebni inženir

Gradnja in nastavitev modela zahtevata ogromno znanja. AI orodja (kot so različni klepetalni roboti) so danes sposobna v nekaj sekundah poenostaviti zapletene izračune.

• Izračun pogonskih sklopov: Se sprašujete, kakšen ESC potrebujete, če vaš motor vleče 65 amperov, vaš akumulator pa je 4S? AI vam lahko hitro izračuna varnostne rezerve in vas opozori na potencialna ozka grla v sistemu.

• Pomoč pri 3D tisku: V modelarstvu je 3D tisk postal nepogrešljiv. Ko se zatakne pri nastavitvah za tisk kompleksnega nosilca za vaš akumulator, vam lahko AI predlaga optimalne nastavitve glede na material (npr. kdaj uporabiti več slojev sten za boljšo temperaturno odpornost ob vročem paketu).

• Programiranje oddajnikov: Odprtokodni sistemi, kot sta EdgeTX in ExpressLRS, so fantastični, a njihovo programiranje včasih spominja na pisanje kode. AI je tu odličen pomočnik, ki vam korak za korakom razloži, kako nastaviti kompleksne mikse za vaše jadralno letalo.

Tudi mi v LiPo.si akademiji ne skrivamo navdušenja!

Bodimo povsem odkriti in transparentni – umetna inteligenca je del našega vsakdana tudi pri ustvarjanju vsebin. Ko za vas testiramo goro različnih paketov in zbiramo suhoparne podatke o praznilnih krivuljah, nam AI pomaga te podatke strukturirati, pripravljati skripte in pisati prispevke, da so vam čim bolj razumljivi.

To nam omogoča, da manj časa preživimo pred praznim listom papirja in več časa tam, kjer smo najboljši: v delavnici z Junsi iChargerjem in na terenu.

Kje se AI ustavi in začne realnost?

Kljub vsej pameti pa umetna inteligenca nima rok, ne vonja in ne občutka. Tukaj nastopi tisto pravo modelarstvo in naša dodana vrednost:

1. AI ne zavoha zažganega laka na motorju. Lahko vam izračuna teoretično popoln pogon, a le realen test na mizi pokaže, če se bo sistem v praksi pregreval.

2. Teorija proti praksi pri paketih: AI lahko prebere specifikacije proizvajalca na papirju. Ne more pa vedeti, kako se bo določen Tattu paket obnesel po 50 ciklih agresivnega letenja z FPV dronom. Zato pri LiPo.si ne prodajamo “papirnatih podatkov”, ampak akumulatorje, ki smo jih fizično preizkusili mi ali naši testni piloti.

3. Spajkanja in prstov ne more zamenjati noben algoritem. Tisti občutek, ko XT60 konektor popolnoma zaleje cin in ko z roko preverite, če je težišče modela z vgrajenim paketom na milimeter natančno – to ostaja v domeni vas, modelarjev.

Zaključek: Vzemite najboljše iz obeh svetov

Umetna inteligenca ne bo nikoli zamenjala tistega vznemirjenja, ko model prvič poleti, in treme, ko ga poskušate varno spraviti nazaj na tla. Je pa fantastično orodje. Uporabite jo za iskanje idej, za izračune in za učenje.

Ko pa pride do tega, da potrebujete zanesljiv akumulator, ki vas ne bo pustil na cedilu, ali konkreten, s prakso podprt nasvet, kako rešiti problem z napetostnim padcem – takrat se obrnite na skupnost in na nas.

Zanima nas vaše mnenje! Ste pri svojem hobiju že uporabili kakšno AI orodje za pomoč pri načrtovanju ali nastavitvah? Zapišite v komentar, morda vaša rešitev pomaga še komu!

Sklep

Slovensko RV modelarstvo je torej scena kontrastov: po eni strani gre za tradicijo, ki sega v čase predanalognih kristalnih sprejemnikov in ima danes urejeno klubsko-tekmovalno strukturo (predvsem pri letalskih prostoletečih modelih in pri avtomodelarskem off-roadu), po drugi strani pa gre za hobi, ki se je — kot ugotavljajo tudi na Letalski zvezi Slovenije — v zadnjem desetletju soočil z opaznim upadom zanimanja med mladimi, predvsem zaradi umika tehnike iz šolskih programov. Odgovor nanj so v zadnjih letih šolski modelarski krožki, poletni tabori in dogodki, kot je RC Show, ki poskušajo hobi ponovno približati novim generacijam. Za tistega, ki bi se rad pridružil, je najboljša pot jasna: ne prvi nakup na spletu, temveč obisk najbližjega kluba, steze ali vzletišča — tam je pomoč, ki v resnici šteje.

Vabimo k sodelovanju!

Sodeluj tudi ti, prekaljeni modelar!

Mojstri, stara garda, legende naših pobočij, travnikov in asfaltnih pist! Škrat je sicer pobrskal po arhivih in obrisal prah s spominov, ampak prava zgodovina slovenskega modelarstva ni zapisana v starih tujejezičnih revijah. Zapisana je v vaših spominih, v vonju po epoksiju v domačih garažah in v tistih majhnih brazgotinah od propelerjev na vaših prstih!

Zato zdaj apeliram na vas, prekaljene mačke, ki imate za sabo desetletja kilometrine. Če ste eden izmed tistih, ki so z robčkom brisali ricinusovo olje s kril, če ste po hribu iskali odleten model, ker vam je nekdo “vskočil” na vaš kanal, ali pa če se še spomnite, kako ste s tresočimi rokami prvič polnili tisti zgodnji, nevarni litijev paket … dajte, povejte nam svojo zgodbo!

Besedo vam dajem v komentarjih spodaj. Zapišite:

• S kakšno komando ste sploh začeli svojo pot in kako ste prišli do nje?

• Kakšna je vaša najbolj nora anekdota iz tistih pionirskih časov (izgubljeni kvarci, epska strmoglavljenja, gradnja iz nič)?

• Kateri model vam je v preteklosti pil največ živcev, pa ste ga vseeno oboževali?

Mlajše generacije, ki danes zanesljivo letijo na stabilizacijo, gible na hall senzorje in pametne akumulatorje, morajo slišati, kako se je včasih garalo za tistih nekaj minut čiste svobode v zraku!

Tipkovnice v roke in razlijte spomine – komentarji so vaši! 👇

Vaš LiPo.slav Ki gre zdaj povohat malo starega cina za nostalgijo! 🧔‍♂️📻

Popravki:

• Avgust 2026 – dodan OKarbon 
• September 2026 – dodana geografska območja (Peter Č.) in RV raketoplani (Kristjan C.)